1Portal SIstory, osnovan za podporo (predvsem) raziskovalnemu procesu članov programskih skupin na inštitutu, je samega sebe presegel že ob predstavitvi leta 2008, saj je bilo jasno, da s svojimi vsebinami pomaga pri delu raziskovalnim skupinam oziroma raziskovalcem s področja zgodovinopisja ter strokovni in laični javnosti širom Slovenije in tudi širše. Program Raziskovalna infrastruktura slovenskega zgodovinopisja je s portalom SIstory postal vstopna in izstopna informacijska točka številnih zgodovinarjev, hkrati pa je pod svoje okrilje sprejel zgodovinopisne vire kot del širše definirane slovenske znanstvene in kulturne dediščine. Jasno je postalo, da smo zapuščino dolžni ohranjati in optimalno diseminirati v znanstveno sfero, vedeli smo, da nam bo to uspelo zgolj z vključevanjem v svet novih tehnologij in novih medijev. S prenosom starejših in sodobnih dokumentiranih izdaj v novo tehnološko formo smo želeli ogromnemu korpusu zgodovinarskega znanja in izkušenj v obliki znanstvenih razprav, monografij, člankov, recenzij in poročil, zbranih in izdanih sekundarnih in primarnih virov podaljšati življenjsko dobo oziroma relevantnost.

2V skladu z našim prepričanjem digitalizacija historičnih vsebin še danes predstavlja eno temeljnih in izhodiščnih dejavnosti infrastrukturnega programa. Kot podporni sistem historični raziskovalni in pedagoški dejavnosti omogoča nadgradnjo in razvoj sodobnega multimedijskega središča širokega nabora vsebin o slovenski zgodovini. Pri infrastrukturnem programu Raziskovalna infrastruktura slovenskega zgodovinopisja torej ne gre le za ohranjanje gradiva, temveč predvsem za širjenje informacij, analiz, interpretacij in s tem oblikovanje prostora za nadaljnja interdisciplinarna in mednarodna srečanja, za odpiranje novih vprašanj, novih razprav in novih interpretacij na področju humanistike in družboslovja.

***

3Ko smo se seznanili z osnovami avtorskega prava, temeljnih načel infrastrukturnega delovanja nismo spreminjali, morali pa smo precej prilagoditi postopke, ki predstavljajo pot od izbora do objave gradiv na portalu SIstory.¹³ V nadaljevanju bomo predstavili svoj odnos do avtorstva in zaščite gradiv, ki prežema celoten proces Raziskovalne infrastrukture slovenskega zgodovinopisja. Razvidno bo, da začetna zadrega, ki je nastala ob postopkih in tudi zapletih pri pridobivanju avtorskih pravic, na razvoj portala ni vplivala zgolj negativno. Po eni strani nas je primorala v urejanje pravnih temeljev del zgodovinark in zgodovinarjev, predvidenih za spletno objavo, po drugi strani pa v aktivno sodelovanje z inštitucijami, ki hranijo historično gradivo, po pravnih normativih dano v javno domeno. Mnoge ustanove, ki niso razpolagale z (dovolj razvito ali ustrezno) lastno infrastrukturo, so se namreč odločile sodelovati z nami, saj smo jim zagotovili in omogočili hitro, njim prilagojeno in za njih ustrezno digitalizacijo in diseminacijo gradiv. To je bilo eno od izhodišč za širjenje naše osnovne vloge in usmerjanje portala SIstory na pot osrednjega servisa o slovenskem zgodovinopisju.¹⁴

4Leta 2010 smo se člani infrastrukturnega programa pod vtisom evropskih in svetovnih smernic digitalne humanistike poenotili, da naš cilj ni zgolj ustvarjanje repozitorija, digitalne knjižnice ali arhiva gradiv v klasičnem pomenu besede, čeprav sistem izpolnjuje vse pogoje za hranjenje digitalnega in digitaliziranega gradiva.¹⁵ Po zgledu sorodnih evropskih spletnih portalov in skladno z arhitekturo evropske mreže za humanistiko in umetnosti DARIAH (Digital Research Infrastructure for Arts and Humanities), ki je uvrščena v evropske strategije raziskovalne infrastrukture ESFRI Roadmap (European Strategy Forum on Research Infrastructere) in s katero inštitut sodeluje že od leta 2008, smo začeli načrtovati postavitev multisistemskega spletnega organizma.¹⁶ Ta sistem, ki je bil do sedaj večkrat nadgrajen, danes omogoča integriranje več posameznih sistemov, temelječih na natančno predpisanih standardih, ter ustvarjanje raziskovalnih podatkov, njihovo (ponovno) uporabo v raziskovalnem okolju in dolgoročno hrambo po OAIS standardu.

***

5Prvo fazo, ki jo ob hitrem razvoju discipline danes vrednotimo kot možnost osnovne uporabe digitaliziranega gradiva, je portal SIstory prešel leta 2011. Takrat je bila v sodelovanju z zunanjimi sodelavci izpeljana programska in tehnološka nadgradnja portala, ki je predstavljala velik napredek v slovenskem digitalnem zgodovinopisju, saj SIstory ni vzpostavil le najnovejših standardov in omogočil hitrejšega ter stabilnejšega delovanja sistema, temveč je omogočil tudi promoviranje digitalnega analitičnega raziskovanja na področju nacionalne humanistike in umetnosti. Portal je postal izhodišče za povezovanje z mednarodnim prostorom, hkrati pa je odigral pomembno vlogo pri osnovanju nacionalne digitalne infrastrukture za humanistiko in umetnost. Združil je raziskovalce Inštituta za novejšo zgodovino in Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti pri vzpostavitvi nacionalne digitalne infrastrukture za humanistiko in umetnost, ki poteka v skladu z osnutkom Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture 2011–2020 Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.¹⁷

6Kot pomemben mejnik iz sklopa nadgradnje, ki se je zgodila leta 2011, bomo v nadaljevanju izpostavili administracijski sistem portala SIstory, ki mu ob primarnem vsebinskem in grafičnem strukturiranju nismo posvečali dovolj pozornosti. Čeprav smo se zavedali, da se moramo standardov »držati tudi zaradi (bodoče) vpetosti v mednarodne baze metapodatkov«,¹⁸ smo se sprva osredinili predvsem na temeljne stebre sistema; določili smo kategorije z izborom vsebin, logičnih povezav in načinov iskanja, dorekli smo parametre grafičnega oblikovanja in oblikovanja osnovnega iskalnika.¹⁹ Zaradi sodelovanja z različnimi deležniki pa smo morali kmalu nadgraditi Dublin Core metapodatkovni sistem, saj so partnerji od nas pričakovali, da bomo njihovo gradivo javnosti predstavili v skladu z njihovimi zahtevami oziroma standardi.