Zaključek

1Začetki portala Zgodovina Slovenije – SIstory segajo v leto 2006, ko smo na INZ začeli z njegovo tehnično postavitvijo in kmalu nato tudi vsebinskimi izpolnitvami, rezultat – SIstory 1.0 pa smo javnosti predstavili leta 2008. Cilji in pričakovanja multimedijskega portala so se znotraj inštituta in programa Raziskovalna infrastruktura slovenskega zgodovinopisja vseskozi spreminjali. S podajanjem relevantne vsebine, ohranjanjem gradiva in sodelovanjem s številnimi drugimi inštitucijami, ki se ukvarjajo z zgodovinopisjem, je portal sčasoma postal nepogrešljivo orodje raziskovalcev. Največji in najpomembnejši cilj članov infrastrukturnega programa ni bil le ustvariti repozitorij, temveč s pomočjo novih orodij sodobne tehnologije vzpostaviti portal z več sistemi in vsebinskimi sklopi, ki omogočajo multimedijske prezentacije zgodovinskih vsebin. Zaradi tega je bil portal od leta 2008 do leta 2016 v skladu z najnovejšimi standardi in glede na potrebe partnerjev ter uporabnikov deležen številnih izboljšav.

2Prvič – in tudi najbolj korenito – je bil portal programsko in tehnološko nadgrajen leta 2011 (SIstory 2.0) v sodelovanju z zunanjima sodelavcema, programerjem in informatikom. Najprej so bili analizirani vsi obstoječi podatki, določeni in postavljeni so bili novi metapodatkovni standardi ter infrastruktura za nadgradnjo, implementirani ter konfigurirani pa so bili tudi strežniki s produkcijskim okoljem za njeno delovanje. Oblikovan je bil sistem SIstory administracija, ki še danes služi kot vmesnik za urejanje celotne vsebine portala. Pomembni točki te nadgradnje sta bili tudi uvedba in konfiguracija Sphinx iskalnika.

3Do leta 2016 (SIstory 3.0) so sledile številne nadgradnje portala; postavljena so bila nova ogrodja in grafične predloge sistema, veliko pozornosti smo namenili izboljšanju iskalnika kot pomembnega presečišča interakcije z uporabniki (filtracija in sortiranje rezultatov; tudi po polnem PDF-besedilu). Kot pomembno stopnjo v razvoju SIstory vrednotimo uvedbo metapodatkovnega standarda DC, saj smo s tem omogočili aktivnosti izvoza ali izmenjave podatkov pri vključevanju v večje sisteme (EU).

4Članice in člani programa Raziskovalna infrastruktura slovenskega zgodovinopisja še naprej intenzivno spremljamo področja novih tehnologij ter metodologij in se ukvarjamo s tehničnimi dopolnitvami sistema SIstory. Posvečamo se predvsem izboljšanju uporabniške izkušnje, pri čemer smo se trenutno osredinili na optimizacijo iskalnika in uvedbe filtrov, ki omogočajo omejitev prikazanih iskanih rezultatov.

***

5Za zaključek lahko strnemo, da se zgodovinarji na INZ-ju prehoda v digitalno dobo nismo ustrašili. Člani infrastrukturnega programa smo se kmalu seznanili s trendi, ki veljajo v digitalni humanistiki, stopili na samostojno razvojno pot v smeri uporabe novih tehnologij in metodologij ter ustvarili sisteme, ki vodijo do novih interpretacij in razumevanja tradicionalne zgodovine. SIstory 3.0 je le še spomin na načrtovanje inštitutske »knjižnice 2.0«.