1.1. Začetki Raziskovalne infrastrukture slovenskega zgodovinopisja in portala Zgodovina Slovenije – SIstory

1Inštitut za novejšo zgodovino (INZ) je raziskovalna ustanova s šestdesetletno tradicijo neprekinjenega raziskovanja zgodovinopisja od 19. stoletja do danes.²⁴ V okvir inštituta sta vključena dva raziskovalna programa, katerih člani se ukvarjajo s politično in idejno zgodovino ter gospodarsko in socialno zgodovino. Poleg raziskovalnih programov od leta 2006 v okviru inštituta deluje tudi infrastrukturni program Raziskovalna infrastruktura slovenskega zgodovinopisja.²⁵ Za osnovni cilj programa sta bila najprej kot primarna določena digitalizacija in spletno objavljanje slovenskih historičnih vsebin, najbolj frekventnih med raziskovalci slovenske zgodovine, pri čemer je pomemben del predstavljala popularizacija in promocija zgodovinskega znanstvenega raziskovalnega dela kot stroke v širši javnosti. To naj bi se manifestiralo na portalu, katerega testna verzija je bila marca 2008 predstavljena uporabnikom na inštitutu, saj smo tako želeli preizkusiti funkcionalnost portala, logičnost povezav in različne načine iskanja. Na podlagi izsledkov in povratnih informacij kolegic in kolegov oziroma uporabnic in uporabnikov testne verzije smo portal vsebinsko in tehnično prestrukturirali in podkrepili. V smislu interakcije vseh treh pomembnih elementov, raziskovalcev, historičnih vsebin in tehnične infrastrukture, je bil septembra 2008 vzpostavljen slovensko-angleški spletni raziskovalni in izobraževalni portal slovenskega zgodovinopisja: Zgodovina Slovenije – SIstory (www.sistory.si).²⁶ Javna predstavitev portala je potekala v torek, 30. septembra 2008, na vabilo smo zapisali:
»Portal omogoča lokalno, nacionalno in mednarodno povezovanje na področju izobraževanja in raziskovanja. Odpira tudi prostor za tekoče dogajanje in novice. Cilj portala je, da z digitalizacijo slovenskih zgodovinskih virov in literature ter s prenosom vsebin na svetovni splet omogočimo lažjo in celovitejšo dostopnost javnosti. Portal je namenjen strokovnjakom, raziskovalcem, učiteljem, študentom, učencem in vsem, ki jih zanima preteklost.«²⁷

2Osnovna ideja delovanja in zasnove portala SIstory, ki je v začetku temeljila na nudenju podpore raziskovalnemu procesu članom programskih skupin na inštitutu, je bila presežena že ob sami predstavitvi, saj je bilo jasno, da portal s svojimi vsebinami pomaga pri delu raziskovalnim skupinam oziroma raziskovalcem s področja zgodovinopisja in tudi strokovni ter laični javnosti.

***

3Kot prvi je bil na portalu objavljen digitaliziran korpus hišne znanstvene revije Prispevki za novejšo zgodovino. V težnjah za pridobivanje ostalih ustreznih verificiranih zgodovinopisnih in zgodovinskih gradiv smo navezali stike s številnimi slovenskimi in tujimi ustanovami ter uredništvi, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo z zgodovino ali poukom zgodovine. Stike smo navezali z znanstvenoraziskovalnimi ustanovami, uredništvi znanstvenostrokovnih publikacij, fakultetami, muzeji, arhivi, knjižnicami, sodelovanje smo ponudili tudi društvom in posameznim zbiralcem ali lastnikom spominskega in dokumentarnega gradiva. S podpisom načelnih dogovorov o sodelovanju, ki so se sprva nanašali predvsem na serijske publikacije, so uredniki podprli digitalizacijo določene publikacije in soglašali z njeno objavo na portalu (pri tem so sami določili zamik od izida publikacije do njene objave na portalu; sprva se jih je večina odločila za petletni zamik, danes mnogi možnosti zamika – tudi zaradi zahtev financerjev – ne uporabljajo več). Po digitalizaciji prvih gradiv smo nato na portalu Zgodovina Slovenije – SIstory oblikovali sklope, ki so prezentirali serijske publikacije, kmalu pa tudi monografije, učbenike in učne načrte ter tiskane vire, pridružili so se še sklopi z arhivskim in muzejskim gradivom. S tem gradivom smo pokrili osnovne potrebe raziskovalnega in izobraževalnega polja, s prenosom starejših in tudi sodobnih zgodovinskih in zgodovinopisnih gradiv z adekvatnimi analitičnimi sistemi ter ustreznim znanstvenim aparatom v novo medijsko in tehnološko obliko pa smo poskrbeli tudi za ohranitev kulturne dediščine oziroma širitev in podaljšanje njihove relevance.

4Poleg prvega – vsebinskega dela portala je bil z nič manj zanimanja sprejet Zgodovinarski indeks citiranosti, ki je tvoril drugi del portala. Želeli smo, da z bibliometričnimi metodami omogoča analizo in prikaz pogostosti citiranja zgodovinarjev in njihovih del v znanstvenih knjigah in revijah. Baza tako predstavlja popis citatov iz slovenskih osrednjih zgodovinskih časopisov in revij ter publikacij s področja zgodovinopisja, ki so v slovenskem kooperativnem bibliografskem sistemu COBISS²⁸ označene s tipologijo znanstvenih monografij, zbornikov recenziranih znanstvenih posvetovanj in simpozijev.

5Portal je bil programsko in tehnološko prvič nadgrajen leta 2011.²⁹ V sodelovanju z zunanjima sodelavcema, programerjem in informatikom, je potekal po smernicah vzpostavitvenega dokumenta Nadgradnja portala Zgodovina Slovenije. V prvi fazi so bili analizirani podatki, določeni in postavljeni novi standardi ter infrastruktura za nadgradnjo ter postavljeni in konfigurirani strežniki in produkcijsko okolje za njegovo delovanje. V drugi fazi sta bila izdelana in implementirana dva nova, tehnično zahtevna, a vsebinsko bogata modula: Smrtne žrtve med prebivalstvom RS med drugo svetovno vojno in neposredno po njej in Popisi prebivalstva Slovenije. V tretji fazi so bili postavljeni novo ogrodje in grafične predloge, izboljšani so bili iskalniki, ki filtrirajo in sortirajo rezultate (tudi po celotnem besedilu), ter po nadgrajenem standardu Dublin Core standardizirani metapodatki, s čimer smo omogočili izvoz ali izmenjavo podatkov pri vključevanju v večje nacionalne in evropske sisteme.

6Razen oblikovne in strokovne dovršenosti novega portala so bile prednosti poleg omenjenih tudi nova administracija oziroma pregleden vmesnik za urejanje kompletne vsebine, ki je poskrbel za manjšo odvisnost od zunanjih sodelavcev in omogočil interno upravljanje sistema. Nadgrajeni portal, ki je bil narejen modularno, kar je omogočilo časovno neomejeno dodajanje funkcionalnih rešitev, je ponudil enostavno in pregledno uporabo po posameznih vsebinskih sklopih in podsklopih, hitrejše, stabilnejše in popolnejše delovanje sistema ter kakovostnejšo uporabniško in administracijsko izkušnjo. ³⁰ In kot takega ga naši uporabniki poznajo še danes.

***

7Portal SIstory pa ni predstavljal edine pomembne prelomnice v razvoju infrastrukturnega programa, saj so se v letu 2008 sklenile tudi priprave na prijavo projekta evropske mednarodne mreže Digital Research Infrastructure for the Arts and Humanities – DARIAH, ki je uvrščen v evropske strategije raziskovalne infrastrukture – European Strategy Forum on Research Infrastructure (ESFRI Roadmap). Dolgoročni cilj DARIAH je vzpostavitev mreže infrastrukture za umetnosti in humanistiko v digitalni obliki. Akterji v projektu so digitalni centri, ki bodo povezani v poenoteno mrežo omogočili izmenjavo različnih znanj, dobre prakse, s tem pa bodo doprinesli k povezovanju lokalnih, nacionalnih in panevropskih dimenzij s poudarkom na oblikovanju evropske humanistične raziskovalne infrastrukture.

8Z namenom spodbujanja implementacije evropskih strategij na nacionalni ravni je Vlada Republike Slovenije 28. aprila 2011 sprejela Načrt razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011–2020, v katerega je bil kot partner mreže DARIAH vključen infrastrukturni program INZ v sodelovanju z infrastrukturnim programom Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Vloga INZ kot partnerja mreže DARIAH je tako slediti zastavljenim ciljem in nalogam programa, med katerimi je – poleg promocije digitalnega analitičnega raziskovanja na področju humanistike in umetnosti ter povezovanja v mednarodnem prostoru – tudi vzpostavitev nacionalne digitalne infrastrukture za humanistiko in umetnost.

9Leta 2011 sta infrastrukturna programa INZ in ZRC SAZU začela iz omrežja storitev, orodij, podatkov, ljudi in tehnologij, ki omogočajo raziskovanje in podporo raziskavam na polju digitalne humanistike, postavljati DARIAH-SI. V skladu s smernicami DARIAH je njeno delovanje pokrivalo potrebe vseh večjih akterjev na področju humanistike in širše v Sloveniji v smeri izgradnje nacionalne digitalne raziskovalne infrastrukture. V okviru DARIAH-SI danes skrbimo za:

• akademsko dejavnost, med drugim z organizacijo internih projektov in delavnic s področja digitalne humanistike in
• izobraževalno-pedagoško dejavnost, ki vključuje tako organizacijo vsakoletne Poletne šole vizualne etnografije za študente humanističnih disciplin, v kateri pridobijo tehnike različnih vizualnih raziskovalnih metod, kot tudi sodelovanje s profesorji in študenti v raznih projektih: obdelavi korpusa zapisnikov sej Skupščine RS (1990–1992) s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani; uporabi in analizi podatkovne baze Popisi prebivalstva Slovenije z Oddelkom za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; vzpostavitvi projekta digitalizacije slovenskega pravnega izročila SI IUS s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani; izvajanju delovne prakse osnovnega opismenjevanja na področju digitalne humanistike s študenti informacijskih znanosti ter bibliotekarstva Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter študenti zgodovine Univerze na Primorskem, Fakultete za humanistične študije v okviru njihovih študijsko-programskih obveznosti.

10Povsem na začetku izgradnje nacionalne mreže za humanistiko in umetnosti smo veliko vlogo namenili spletišču SI-DIH. To ni bilo zamišljeno kot zgolj iskalnik po različnih vsebinah, temveč tudi kot okolje za pogovor ter homogenizacijo skupnosti razvijalcev in uporabnikov sodobnih rešitev. Z njim smo razpršeni digitalni infrastrukturi v Sloveniji želeli postaviti protiutež, s katero bi stremeli k povezovanju in poenotenju ter tako veliko lažji popularizaciji uporabe naprednih orodij v humanistiki.

1.2. Kje smo danes in kam smo namenjeni

1Danes infrastrukturni program Raziskovalna infrastruktura slovenskega zgodovinopisja izvaja podporo izvajanju raziskovalne dejavnosti na INZ, predvsem pa je servis za nacionalno zgodovinopisje in podpora nacionalnim znanstvenim zbirkam [DARIAH-SI SIstory] ter nosilec nacionalne digitalne infrastrukture za humanistiko in umetnost [DARIAH-SI SI-DIH], ki je vključena v mednarodni infrastrukturni projekt ESFRI [DARIAH-EU]. Infrastrukturni program v skladu s tako financirano inštitutsko, nacionalno in mednarodno infrastrukturo svoje dejavnosti izvaja kot center za raziskovalno opremo (za vzdrževanje strojne opreme), center za digitalizacijo (analognega gradiva in snemanje), center za kvantitativne podatke (zbiranje, vnašanje v relacijske baze in urejanje kvantitativnih podatkov), center za kvalitativne podatke (zajem, obdelava in označevanje kvalitativnih podatkov), center za digitalne izdaje (kodiranje, urejanje, izdelava, pretvorba in objava elektronskih publikacij in digitalnih znanstvenih izdaj) ter center za trajno digitalno hrambo (v odprtokodnem digitalnem sistemu za hrambo, imenovanem Archivematica) in dostop do znanstvene in kulturne dediščine.

2V okviru vseh teh dejavnosti raziskovalno-razvojni oddelek opravlja dejavnost s področja digitalne humanistike ter skrbi za razvoj digitalnih humanističnih metod, orodij, storitev in raziskav. Pri povezovanju z ostalimi infrastrukturami in raziskovalci, projekti in ustanovami imajo te dejavnosti na nacionalni ravni podporo v službi za sodelovanje, usposabljanje in promocijo ter na mednarodni ravni v službi za mednarodno sodelovanje (sodelovanje z evropsko mrežo za digitalno humanistiko DARIAH-EU in ostalimi nacionalnimi infrastrukturami DARIAH). ³¹

3Preden preideva na praktični del predstavitve, želiva navesti še razvojne cilje, ki poleg oblikovanja ter vodenja dejavnosti in storitev humanistične raziskovalne skupnosti obsegajo še zagotovitev vključitve obstoječih virov, orodij ter storitev v razvoj nacionalnih in mednarodnih infrastruktur. Poudarili bi, da stremimo k učinkoviti promociji digitalnih metod v zgodovinopisnih oziroma humanističnih raziskavah, saj želimo doseči trajnostni razvoj digitalne humanistike. Veliko aktivnosti pa je usmerjenih v vzpostavitev celovitega dostopa do podatkov in storitev prosto in odprto dostopne infrastrukture DARIAH.

4Specifične cilje projekta povzemava v štirih točkah. Čeprav so vse štiri enako pomembne, najprej navajava usmerjenost v zagotovitev nadaljnjega delovanja (tehničnih) storitev infrastrukture, kar bomo dosegli s posodabljanjem njene strojne opreme. Nikakor ne skrivamo niti teženj za nadgradnjo opreme, ki bo med drugim omogočala tudi razvojno in eksperimentalno delo na polju zagotavljanja infrastrukturnih storitev. Prizadevali si bomo za pridobitev dodatnih diskovnih polj, s katerimi se bomo zaradi dodatnih spominskih zmogljivosti bolj fleksibilno prilagajali potrebam novih in novih projektov. Na koncu poudarjava še težnjo k razvoju naših sistemov in aktivnosti za soopravilnost z nacionalnimi infrastrukturami, saj želimo, da bo obstoječe in nove nacionalne kapacitete mogoče uporabljati za povečanje zmogljivosti ( scale-out) in kot sekundarni storitveni center ( fail-over). S tem bo zmanjšana nevarnost odpovedi storitev ali izgube podatkov zaradi morebitne (katastrofalne) napake v lokalnem centru (vključeni smo v mrežo SLING – mrežo računalniških gruč konzorcija Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje, po njem pa v nacionalno raziskovalno infrastrukturo HPC RIVR).