4.1. Licence Creative Commons

1Večkrat sva poudarili, da se razvoju tehnologije prilagajajo avtorsko pravo in tudi metode, ki jih v ta namen uporabljamo. V tem poglavju se najprej posvečava situacijam v avtorskem pravu, ki so vodile v razvoj koncepta prosto dostopnih licenc oziroma licenc Creative Commons (CC) in njihovemu vplivu na avtorsko pravo v digitalnem okolju. V drugem delu poglavja pa predstaviva našo izkušnjo z licencami CC, praktične pristope in njihov razvoj ter ne nazadnje izzive, s katerimi se pri tem srečujemo.

2Prehod v internetno dobo je za seboj potegnil različne težave v zvezi z avtorskim pravom. Novo digitalno okolje je bolj kot kdaj prej omogočalo preprosto kopiranje in prirejanje avtorsko zaščitenih del – knjig, televizijskih oddaj itd. Kot odgovor na takšne grožnje so se razvile tehnološke metode varovanja avtorskih pravic, ki jih danes poznamo pod imenom Digital Rights Management (DRM) oziroma upravljanje digitalnih pravic. DRM uveljavlja odnos med lastnikom digitalnih avtorskih pravic in njihovim uporabnikom. Vključuje omejevanje dostopa do dela (access control), upravljanje dovoljenj za dostop do dela (permission management) in zaščito posameznih kopij dela (copy protection). Seveda se je kot odgovor na tako omejevanje dostopa in uporabe avtorskih del razvijala tudi tehnologija, ki je ukrepe DRM zaobšla in uporabniku dovoljevala nepooblaščen dostop, kopiranje in razširjanje avtorsko zaščitenih del.⁵⁸ Takšno nepooblaščeno uporabo in tehnologijo, ki to zagotavlja, je leta 1998 v Združenih državah Amerike kriminaliziral Digital Millenium Copyright Act, v evropskem kontekstu pa leta 2001 Information Society Directive.

3Takšne in drugačne tehnološke restrikcije dostopa in uporabe avtorskih del pa so se močno poznale predvsem na sistemu copyright. Visoki stroški licenciranja avtorskih del in močne omejitve dostopa in uporabe avtorskih del so sprožili tako imenovano gibanje Creative Commons, katerega filozofija je osnovana na naslednjih postavkah:

• Ustvarjalnost temelji na dostopu do že obstoječega dela in njegovi uporabi.
• Avtorsko pravo ustvarja nove ovire za dostop do del in ovira izmenjavo in ponovno uporabo del.
• Visoki stroški licenciranja v povezavi z režimom avtorskega prava vplivajo na posameznike in jim omejujejo dostop in ponovno uporabo dela.
• Avtorske pravice bi lahko promovirale skupno rabo in ponovno uporabo avtorskih del.

4V gibanju Creative Commons so takratno ureditev avtorskih pravic dojemali kot glavno oviro za ustvarjalnost, rešitev teh problemov pa so videli v vzpostavitvi licenčne platforme, ki jo od leta 2001 vzdržuje neprofitna organizacija Creative Commons iz Združenih držav Amerike. Visoki stroški in težki pogoji licenciranja avtorskih del v okviru sistema copyright so zavirali avtorje, da bi svoja dela ponujali pod bolj radodarnimi pogoji. In ravno ti pogoji so končni cilj in ideja za licenčno platformo Creative Commons, ki naj bi avtorjem po eni strani omogočala brezplačno avtorskopravno varovanje njihovega dela in hkrati omogočala, da svoje delo delijo pod svojimi pogoji. Licenčna platforma pa na drugi strani uporabnikom olajša dostop do del, ki so lahko osnova za nastanek novih avtorskih stvaritev.⁵⁹

5Glavni del platforme CC predstavljajo licence, »ki vsaki osebi in organizaciji omogočajo brezplačen, preprost in standardiziran način uveljavljanja avtorskih pravic za ustvarjalna in akademska dela, zagotavljajo priznavanje dela in dovoljujejo kopiranje, distribucijo in uporabo avtorsko varovanih del«.⁶⁰

6Gibanje (in posledično njegova rešitev, platforma CC) ima svoje zaledje v gibanju za prosto dostopno odprtokodno programsko opremo (Open Source Initiative), specifično v GNU General Public Licence,⁶¹ ki je licenca za dostop odprtokodne programske opreme in njeno uporabo. V nasprotju z GNU Public Licence, ⁶² ki uporabnikom omogoča kopiranje, spreminjanje in redistribucijo programske opreme, kar drugače po veljavnem avtorskem pravu ne bi bilo mogoče, pa želijo licence CC ujeti ravnovesje med avtorskopravno varovanim delom in deli v javni domeni. Hkrati GNU Public Licence določa nabor pogojev, pod katerimi je delo mogoče kopirati, spreminjati, distribuirati itd., ki pa jih ni mogoče spreminjati. Creative Commons ponuja nabor pogojev, ki jih je mogoče kombinirati v različne licence: ⁶³

• CC BY (Priznanje avtorstva): Osnovna licenca, ki uporabnikom omogoča dostop do dela, njegovo uporabo, distribucijo, spreminjanje in ponovno uporabo, tudi za komercialno rabo, vendar pod pogojem, da uporabnik ustrezno navaja avtorstvo (citiranje avtorja). Pogoj priznavanja avtorstva je osnoven pogoj in je vključen v vse ostale licence, hkrati je ta licenca najbolj sproščena in ima najmanj pogojev za uporabo avtorskopravno varovanega dela.
• CC BY-SA (Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji): Licenca, ki omogoča dostop, uporabo, adaptacijo in ponovno uporabo dela tudi za komercialno rabo, pod pogojem, da uporabnik pravilno navaja avtorstvo dela in svoje novo delo deli pod enakimi pogoji (tj. pod enako licenco kot originalno delo). Ta licenca je trenutno najpogosteje uporabljena, predvsem zaradi pogoja deljenja pod enakimi pogoji, kar zagotavlja, da bo mogoče nadaljnja dela koristiti na enak način.
• CC BY-ND (Priznanje avtorstva-Brez predelav): Licenca uporabnikom omogoča ponovno uporabo dela za kakršen koli namen, vključno s komercialno rabo, vendar pa ne dovoljuje adaptacije ali drugačnega spreminjanja dela, hkrati je treba pravilno navajati avtorstvo dela.
• CC BY-NC (Priznanje avtorstva-Nekomercialno): Licenca uporabnikom omogoča adaptacijo in spreminjanje dela ter njegovo ponovno uporabo, vendar pod pogojem priznavanja avtorstva, pri tem pa prepoveduje komercialno rabo dela. Novih del, ki so nastala na podlagi obstoječega dela, pa ni treba deliti pod enakimi pogoji.
• CC BY-NC-SA (Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji): Licenca uporabnikom omogoča adaptacijo, remiks, ponovno uporabo dela, a le pod pogojem, da delo ni uporabljeno za komercialno rabo in da je deljeno pod enakimi pogoji (tj. pod enako licenco).
• CC BY-NC-ND (Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav): Licenca uporabniku omogoča zgolj prevzem ter distribucijo dela, in to le pod pogojem priznanja avtorstva. Hkrati uporabnik dela ne sme spreminjati ali ga uporabljati v komercialne namene. Ta licenca je najbolj omejujoča med ponujenimi licencami.

7Poleg licenc CC, ki eksplicitno navajajo pogoje za uporabo del, je treba omeniti še dve licenci:

• Public Domain (oziroma Public Domain Mark): Ta oznaka se uporablja za avtorska dela, ki niso več omejena z avtorskimi pravicami (na primer slike, knjige in rokopisi, fotografije itd., ki so po večini zelo stara dela, katerih avtorske pravice so potekle) in katere so tako prosto na voljo uporabnikom.⁶⁴
• CC0 (No Rights Reserved – Nobene pravice pridržane): v nasprotju z ostalimi licencami CC, ki ustvarjalcem omogočajo objavo svojih del pod njihovimi pogoji in kjer ti avtorji obdržijo različen obseg avtorskih pravic, licenca CC0 predlaga tretjo možnost. S to licenco so označena dela, kjer se je stvaritelj odpovedal svojim materialnim avtorskim pravicam.⁶⁵ Takšna licenca rešuje problem med različnimi pravnimi sistemi, kjer so določene avtorske pravice priznane takoj ob stvaritvi avtorskega dela, določene pa zgolj z registracijo dela – licenca CC0 tako ni adaptirana za posamezni pravni sistem, temveč gre za univerzalno orodje. Čeprav nobeno orodje (kot tudi ne CC0) ne omogoča popolne odpovedi vseh avtorskih pravic, ta licenca predstavlja najboljšo trenutno alternativo. ⁶⁶

8Licence CC temeljijo na zasnovi treh ravni. Prvo raven imenujemo pravna koda. Besedilo te kode predstavlja pravno osnovo vsake licence. Ker večina ustvarjalcev, ki svoja dela objavlja pod CC licencami, nima pravne izobrazbe, je treba to pravno besedilo podati v razumljivi obliki. To zagotavlja raven povzetek licence, ki jo imenujemo tudi človeško berljiva različica licence. Je priročna referenca, ki povzema ključne in najpomembnejše pogoje licence. Tretja raven vsebuje strojno berljivo različico licence in tako omogoča, da licenco, oziroma njene pogoje, razumejo tudi računalniški sistemi, iskalniki in podobna tehnologija. ⁶⁷

9Vsi trije elementi skupaj zagotavljajo spekter pravic, ki ni zgolj pravni koncept, temveč ga lahko razumemo ustvarjalci del, njihovi uporabniki in tehnologija.⁶⁸ Čeprav iniciativa oziroma platforma Creative Commons izhaja iz ameriškega sistema copyright, se je izkazala za dober pristop tudi v kontinentalnem sistemu. Leta 2019 je znanstvena služba Evropske komisije podprla sprejem licence Creative Commons Share-Alike 4.0 za izmenjavo objavljenih dokumentov, fotografij, videoposnetkov, poročil, recenziranih študij in raziskovalnih podatkov.

4.2. Licence Creative Commons in SIstory

1Avtorskopravne licence in orodja Creative Commons, ki skrbijo za ravnotežje znotraj tradicionalnega okolja avtorskega prava pod krilatico 'vse pravice pridržane', smo začeli spoznavati v sodelovanju z Majo Bogataj Jančič^[os.]. Vsem licencam Creative Commons so skupne mnoge pomembne lastnosti. Vsaka licenca pomaga ustvarjalcem – če uporabljajo naša orodja, jih imenujemo dajalci licence – obdržati avtorske pravice in obenem dopušča vsaj nekomercialno kopiranje, razširjanje in dopustno uporabo stvaritve. Prav tako vsaka licenca Creative Commons zagotavlja, da mora biti dajalec licence pravilno naveden. Licence Creative Commons so od uvedbe različice 4.0 (ko so postale mednarodne) veljavne po vsem svetu in veljajo toliko časa, kot trajajo avtorske pravice, na katerih temeljijo (pred tem so se licence nekoliko razlikovale glede na različne pravne sisteme posameznih držav). ⁶⁹ Te skupne lastnosti služijo kot osnovni sklop, ki mu lahko dajalci licence dodajo dodatna dovoljenja, ko se odločajo o uporabi svojih del.

2Ko dajalec licence izbira licenco CC, mora odgovoriti na nekaj preprostih vprašanj: ali dopušča ostalim komercialno uporabo ali ne in ali dopušča ostalim predelave. Če se dajalec licence odloči, da dovoli predelave svojega dela, lahko tudi izbere, ali morajo osebe, ki njegovo delo uporabljajo (imenujemo jih uporabniki), novo delo objaviti pod enakimi licenčnimi pogoji. To zamisel imenujemo pod enakimi pogoji (angl. ShareAlike) in je ena izmed mehanizmov, ki pomagajo širiti skupno dobro (poimenovano ustvarjalna gmajna). Za idejo deljenja pod enakimi pogoji nas je navdihnila licenca GNU General Public License, ki jo uporablja ogromno prostih programskih in odprtokodnih projektov.

3Naše licence ne vplivajo na pravice in svoboščine, ki jih uporabnikom kot izjeme in omejitve avtorskega prava zagotavlja avtorskopravna zakonodaja, na primer pravica do parodije. Licence CC zahtevajo, da njeni uporabniki pridobijo dovoljenje za kakršno koli uporabo, ki jo pravo izključno pridržuje dajalcu licence.

4Uporabniki morajo navesti dajalca licence, obdržati vsa obvestila o avtorskih pravicah na vseh kopijah dela in v teh kopijah tudi povezavo do licence. Uporabniki ne smejo izkoristiti tehnoloških ukrepov za omejevanje dostopa in uporabe dela. ⁷⁰

5Licence CC so močno vplivale na pojmovanje avtorskega prava in distribucijo del v digitalnem okolju, močno so vplivale tudi na upravljanje avtorskih pravic v okviru portala SIstory. Licence Creative Commons so se v digitalnem okolju pojavile že v letu 2002 (16. decembra 2002), v času, ko v sklopu INZ infrastrukturni program ali njegov glavni servis, portal Zgodovina Slovenije – SIstory, še ni obstajal.

6Obstoja in predvsem pomena licenc CC se sodelavci inštituta oziroma infrastrukturnega programa nismo zavedali do razmaha gibanja za odprto znanost in odprtost raziskovalnih podatkov. V svojih prvih različicah portal ni vseboval veliko metapodatkov ali drugih oznak gradiva, ki bi opozarjale na izvor ali status posameznega gradiva. To se je spremenilo s prvo nadgradnjo sistema portala, ko smo poleg dodanih metapodatkov za boljši opis gradiva implementirali tudi obe ravni CC licenc.

7Do uveljavitve CC licenc smo avtorske pravice pridobivali s podpisom obrazca z naslovom Pogodba o prenosu materialnih avtorskih pravic (gl. Prilogo 1), v katerem so bili opisani pogoji, pod katerimi avtor dovoljuje prenos materialnih avtorskih pravic in objavo svojega dela. S prihodom CC licenc pa smo obrazec spremenili tako, da je ta eksplicitno navajal takrat ustrezno licenco Creative Commons 2.5 in njene pogoje (Slika 4).

8Hrani: Dokumentacija IP INZ

9Licence Creative Commons so se sčasoma postopoma spreminjale in postajale čedalje bolj razdelane in specifične, seveda so se s tem spreminjale tudi njihove verzije. Praksa nas je tako kaj kmalu naučila, da je za takšna soglasja najbolje ustvariti dokument, ki ga ne bo treba ažurirati vsakič, ko se bo pojavila nova različica licence. Na podlagi tega smo ustvarili formular, ki dovoljuje objavo dela pod pogoji ustrezne licence CC (Slika 5).

10Hrani: Dokumentacija IP INZ

11Na začetku smo na portalu naprej uporabljali najožjo licenco CC Priznanje avtorstva-Nekomercialna raba-Brez predelav, ki ima največ omejitev oziroma pogojev za objavo. Ta je od uporabnikov zahtevala, da navajajo avtorja, besedilo uporabijo zgolj za nekomercialno rabo, pri tem pa ga ne smejo podvreči nobeni predelavi. Pogoj, da se delo lahko uporabi zgolj za nekomercialno rabo, je igral ključno vlogo pri tem, da smo avtorje prispevkov na portalu SIstory spodbudili k objavljanju njihovih del pod licencami CC. Ko so se avtorji počasi privadili načinu objavljanja pod temi licencami, smo besedila na portalu poskusili zaščititi z manj strogimi licencami in se na koncu odločili za najbolj smiselno licenco CC (CC BY-SA 4.0, CC Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji). Ta uporabniku omogoča ponovno uporabo dela za kakršen koli namen brez komercialne rabe ter deljenje dela pod enakimi pogoji (tj. pod enakimi pogoji kot originalno delo). S tem najbolj efektivno lovimo ravnovesje med ščitenjem avtorjevega dela pred hudimi posegi vanj in prostim pretokom znanja, idej, del na portalu.

12Druga raven, povzetek licence, in tretja raven, strojno berljiva različica licence, sta na portalu SIstory implementirana skupaj. Vsako gradivo, ki je bilo (ali še bo) objavljeno na portalu, je opremljeno z oznako licence in dodatnim besedilom (Sliki 6 in 7). Pri licencah verzije 2.5 smo v pripeto besedilo eksplicitno navedli tudi ime avtorja (Slika 6), medtem ko se je ta praksa opustila ob prihodu licence Creative Commons 4.0 (Slika 7).

13Oznaka licence Creative Commons v tem prikazu vsebuje »človeško razumljivo« obliko licence, s klikom na povezavo pa je mogoče prebrati pogoje, ki jih vsebuje. Strojno berljiva licenca, ki se skriva za povezavo in jo vnašamo v administracijski sistem, omogoča prikaz licence CC na straneh portala. Seveda so se s spreminjanjem prve in druge ravni licenc ( pravna koda in povzetek licenc) spreminjale tudi strojno berljive licence – na Slikah 8 in 9 lahko vidimo razliko med strojno berljivima različicama licence Creative Commons 2.5 in 4.0.

14Licenca Creative Commons 2.5 je v kodi HTML na portalu SIstory vsebovala veliko več podrobnosti v primerjavi s sodobnejšo različico (4.0), saj smo želeli licence avtorskih del opremiti z dodatnimi podatki. Kot najpomembnejši razliki lahko poudariva dejstvo, da je prejšnja različica vsebovala eksplicitno navedbo dela, ki je licencirano (v obliki veljavnega URL naslova), prav tako pa tudi navedbo avtorja. Evidentno je, da je bila različica 2.5 vezana na državo, ki je licenco CC implementirala (Slovenija), kar pa se je do vpeljave različice 4.0 opustilo. Zaradi že omenjenega poenotenja besedila licenc v različici 4.0 je ta sedaj označena kot Mednarodna. Omenjene spremembe same po sebi niso tako zelo pomembne in imajo zanemarljiv vpliv na uporabo licenc, vendar pokažejo jasno pot razvoja, ki je internacionalna (mednarodne licence namesto licenc posameznih držav), poenostavljena (združevanje posameznih pogojev, jasni in kratki opisi posameznih pogojev in ravni licenc) in ima možnost široke uporabe.

4.3. Open Journal Systems in Creative Commons

1Če govorimo o avtorskih pravicah v okviru digitalnih baz, je treba omeniti digitalno platformo, ki omogoča urejanje in izdajanje znanstvenih revij – Open Journal Systems (OJS). Platforma je bila razvita v letu 2001, njen namen pa je bil izboljšati dostop do raziskav. Danes je OJS najpogosteje uporabljena platforma/orodje za prosti dostop do znanstvenih vsebin in njihovo izdajanje. ⁷¹ Orodje samo je brezplačno in ponujeno pod pogoji že omenjene licence GNU General Public Licence v2.0, ki zajema dovoljenje za kopiranje, distribucijo in modifikacijo programske opreme. Na INZ sistem OJS uporabljamo za izdajanje hišne znanstvene revije Prispevki za novejšo zgodovino,⁷² ene osrednjih nacionalnih znanstvenih zgodovinopisnih revij, ki odstira teme s področja novejše zgodovine (od 19. stoletja do danes) srednje in jugovzhodne Evrope. Publikacija izhaja trikrat letno, vsebina posamezne revije pa je na voljo takoj po objavi revije (brez embarga).

2Na začetku sodelovanja nam je dr. Bogataj Jančič^[os.] pripravila tudi formular za urejanje avtorskopravnega vidika Prispevkov (Priloga 6). V formularju so bili jasno navedeni pogoji in obseg prenosa materialnih avtorskih pravic ter tudi izjava o izvirnosti prispevka, objavljenega v reviji. Formularja nismo dolgo uporabljali, saj ga je kmalu nadomestil sistem OJS.

3Če je sama platforma licencirana pod licenco GPL v2.0, so vsebine, ki so objavljene na platformi (posamezna številka revije oziroma njeni posamezni prispevki), objavljene in ponujene pod licencami Creative Commons. V sklopu OJS (tako kot na portalu) se večinoma uporabljata licenci Deljenje pod enakimi pogoji (CC BY-SA, trenutno verzija 4.0) in tudi CC Priznanje avtorstva (CC BY 4.0).

4Poleg licence Creative Commons, ki navaja pogoje uporabe licenciranega dela, pa Open Journal Systems k vsakemu izmed del doda še spremno besedilo. V njem so na kratko opisani pogoji, s katerimi se avtorice in avtorji, ki objavijo svoje delo v reviji pod okriljem Open Journal Systems, strinjajo:
»Avtorji obdržijo avtorske pravice in znanstveni reviji podelijo pravico do prve objave tega dela. To je hkrati licencirano pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva, ki drugim omogoča delitev dela z navajanjem avtorstva dela in začetne objave v tej reviji. Poleg prve objave in licenciranja del pod Creative Commons licencami avtorji lahko sklenejo dodatne pogodbe za neizključno distribucijo objavljene različice dela revije (avtorji svoja dela lahko objavijo v institucionalnem repozitoriju ali v knjigi), vendar je k takšnim objavam potrebno dopisati, kje je bilo delo prvič objavljeno (pravica do prve objave). Avtorjem je prav tako dovoljeno, da svoja dela objavijo tudi na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na njihovi spletni strani) pred in med postopkom oddaje, saj to lahko privede do produktivnih izmenjav.«⁷³

5OJS torej vsebuje sestavine pogodbe za prenos materialnih avtorskih pravic iz prvotne pogodbe in svoje pogoje združuje s pristopi licenc CC. Open Journal Systems v kombinaciji z licencami Creative Commons tako ohranja prvoten namen in cilje gibanja Creative Commons za zagotavljanje okolja za prosti pretok idej, znanja in avtorskopravno varovanih del.