1Na portalu Zgodovina Slovenije – SIstory je poleg gradiv, ki sva jih v publikaciji vzeli pod drobnogled, objavljenih tudi veliko uradnih (uradno sprejetih ali uradno objavljenih) besedil z zakonodajnega, upravnega, sodnega področja. To so zakoni, predpisi, ukazi, odredbe, odloki, resolucije itd., ki pa so, kar sva omenili že v uvodu, izvzeti iz avtorskopravnega varstva, 74 saj med »uradna besedila v skladu z 9. členom ZASP spadajo besedila, ki razpoznavno izvirajo iz določene institucije z zakonodajnimi, sodnimi ali upravnimi pristojnostmi ter oblastvenimi upravičenji in s katerimi se uravnava pravni položaj državljanov oziroma druge družbene zadeve«.75 Treba je dodati, da izraza »besedila« ne smemo razumeti dobesedno, saj so iz okvira avtorskopravnega varstva izključene tudi nekatere ostale oblike del, v našem primeru se predvsem pogosto srečujemo z grafikoni, tabelami ipd.76
2Ker torej valorizirane vsebine, namenjene digitalizaciji in objavi na portalu SIstory, ne predstavljajo le člankov, referatov, zasebne korespondence ipd., temveč tudi pravne akte, politične dokumente, zapisnike sej različnih državnih organov in njihovih delovnih teles, zapisnike sej političnih strank itd., ki vsebujejo osebne podatke, moramo sodelavke in sodelavci infrastrukturnega programa Raziskovalna infrastruktura slovenskega zgodovinopisja pri svojem delu poleg ZASP upoštevati tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov in Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.
3Nataša Pirc Musar[os.] nas je v dopisu z dne 28. decembra 2010 poučila, da se lahko skladno z 8. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov-1 »osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika«.77 Opozorila nas je tudi na to, da moramo pri svojem delu upoštevati še Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06), 63. člen namreč določa, da o uporabi arhivskega gradiva lahko odloča le Arhiv Republike Slovenije. Informacijska pooblaščenka je poduk sklenila z besedami, »da načelna prosta dostopnost osebnih podatkov v arhivskem gradivu še ne pomeni tudi pravice, da se pridobljeno arhivsko gradivo javno objavi na svetovnem spletu. To dejstvo potrjuje tudi 102. člen ZVDAGA, ki za znanstveno raziskovalne in zgodovinske namene dovoljuje le objavo osebnih podatkov o odvzemih življenja posameznikom v obdobju od 1. septembra 1939 do 31. decembra 1953, ki jih pravne osebe javnega prava posredujejo uporabnikom v javnem sektorju.«78
***
4Ker sva se avtorici v publikaciji osredinili na avtorske pravice oziroma njihovo urejanje na primeru portala Zgodovina Slovenije – SIstory, bova zaključili s komentarjem materialnih avtorskih pravic, ki se nanašajo na premoženjske interese, in tudi moralnih avtorskih pravic, ki predstavljajo »duhovno vez med avtorjem in njegovim delom«.
5Materialne avtorske pravice avtorju omogočajo primat nad posameznimi oblikami izkoriščanja njegove stvaritve (pravica do reprodukcije, javnega izvajanja itd.). Avtor ima možnost, da se odloči, kako bo uresničil svoje materialne interese, ali bo svoje delo ob izključitvi vseh ostalih izkoriščal sam ali bo dopustil izkoriščanje svoje stvaritve komu drugemu v zameno za plačilo. Poudarjava, da se v zadnjem času »materialne avtorske pravice ne nanašajo več zgolj na izkoriščanje avtorskega dela, ampak tudi na določene oblike razpolaganja s primerki avtorskega dela« (pravica distribuiranja, dajanja v najem). Moralne avtorske pravice pa avtorju zagotavljajo uresničevanje osebnih interesov, povezanih z njegovo stvaritvijo. To velja tudi takrat, ko je avtor pravico do izkoriščanja svojega dela prenesel na drugo osebo. Moralne avtorske pravice avtorju jamčijo, da je na vsakem primerku avtorskega dela ali njegove javne priobčitve navedeno njegovo ime, zagotavljajo pa mu tudi, da njegovo delo ne bo skaženo, okrnjeno itd.
6Meniva, da je avtorska pravica skupen izraz za razna upravičenja, ki stvaritelju zagotavljajo realizacijo materialnih in moralnih interesov v povezavi z izkoriščanjem avtorskega dela.79 Kot taka je nujno potrebna pri nadaljnjem ustvarjanju v analognem in digitalnem svetu.
74. Takšna besedila so na portalu SIstory objavljena pod licenco Public Domain oziroma javno domeno, ki je »bogastvo informacij, do katerih je mogoče dostopati in jih uporabljati brez ovir, povezanih z avtorskopravnim varstvom, bodisi zato, ker avtorskopravno niso varovane, ali pa so se imetniki pravic sami odločili te ovire odstraniti.« – Uporaba vsebin pod licencami Creative Commons, view-source:https://vodici.fdv.uni-lj.si/subjects/guide.php?subject=CC#tab-3. Gl. tudi The Manifesto | Public Domain Manifesto, view-source:https://publicdomainmanifesto.org/manifesto (pridobljeno 22. 7. 2021).
75. Trampuž[os.], Oman[os.] in Zupančič[os.], Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, 54. Gl. tudi Eugen Ulmer[os.], »Urheber- und Verlagsrecht, 3. Aufl., Berlin, 1980, §30, II, 2,« v: Trampuž[os.], Oman[os.] in Zupančič[os.], Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, 54.
76. Maja Bogataj Jančič[os.], Luka Virag[os.] in Rok Jerovšek[os.], Projekt SIstory – avtorskopravni vidik (gradivo pripravljeno na podlagi pogodbe o avtorskopravnem svetovanju med INZ in IPI, pogodba 15. 09. 2010) (Ljubljana, 2010), 5 in 6. – Dokumentacija IP INZ. Trampuž[os.], Oman[os.] in Zupančič[os.], Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, 53–55. Stricker[os.], »Urheberrecht, Kommentar, C. H. Beck, München, 1980, §5,« v: Trampuž[os.], Oman[os.], Zupančič[os.], Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, 55.
77. »Dopis informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar[os.], Ljubljana, 28. 12. 2010,« v: Bogataj Jančič[os.], Virag[os.] in Jerovšek[os.], Projekt SIstory, 17 in 18.
78. Ibid.
79. UIL: Avtorska pravica, http://www.uil-sipo.si/uil/dodatno/koristni-viri/pogosta-vprasanja/avtorska-pravica/.