2.1. Izbor gradiva

1Nabor gradiv je sprva potekal po načelu širokega grla, z objavami smo želeli ustreči ne le raziskovalcem, temveč tudi profesorjem, učiteljem arhivistom, muzealcem, študentom, dijakom, učencem in ostalim. To je razvidno tudi iz srednjeročnega načrta dela za obdobje 2009–2014:
»V skladu s strukturo portala nameravamo v naslednjem obdobju dati poudarek na digitalizaciji treh skupin historičnih vsebin. Najprej je potrebno poudariti nadaljevanje prenosa v digitalno formo obširnega korpusa znanstvene historične periodike, revij s historično vsebino na nacionalni in regionalni ravni (lokalni in krajevni zborniki). Prav tako je potrebno nadaljevati z digitalizacijo starejših (težje dostopnih) historičnih monografij, ki so v znanstvenem oziru še danes relevantne. Tretjo skupino vsebin pa predstavljajo pripomočki (leksikoni in drugi priročniki) ter historični viri in dokumentacija. V naslednjem programskem obdobju nameravamo razširiti ponudbo objavljenih vsebin z razširitvijo sodelovanja z uporabniki in zainteresiranimi javnostmi (arhivi in regionalne knjižnice).«³²

2Ko smo spoznali osnove avtorskega prava, smo v prvo fazo – fazo izbora – vključili tudi postopek za zaščito avtorskih del, saj nismo želeli kršiti zakonodaje, ki jasno določa, da že sama digitalizacija gradiv terja pridobitev avtorjevega soglasja. Čeprav je naše delo s tem postalo časovno zahtevnejše (več in bolj podrobno sledi v naslednjem poglavju), nas to nikakor ni odvrnilo od nadaljnjih teženj po sodelovanju in digitalizaciji ter spletni objavi raznih gradiv. Uspešno smo navezali stike s številnimi slovenskimi in tujimi ustanovami, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo z zgodovino ali s poukom zgodovine, in te stike vzdržujemo še danes. Naj navedeva le nekaj naših partnerjev: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Oddelek za zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za narodnostna vprašanja, Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli Venezia Giulia, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Tehniški muzej Slovenije, Slovenski šolski muzej, Muzej novejše zgodovine Celje, Narodni muzej Slovenije, Posavski muzej Brežice, Arhiv Republike Slovenije in Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zgodovinski arhiv Koper, Osrednja knjižnica Celje, Narodna in študijska knjižnica v Trstu, knjižnica Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Centralna pravosodna knjižnica. Že več let plodno sodelujemo tudi z založbami (Modrijan, Obzorja, Slovenska matica, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije idr.) in uredništvi znanstvenih in strokovnih publikacij ( Arhivi, Časopis za zgodovino in narodopisje, Drevesa, Dve domovini, Kronika, Prispevki za novejšo zgodovino, Razprave in gradivo, Zgodovina v šoli, Zgodovina za vse, Zgodovinski časopis), društvi (Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Zgodovinsko društvo Ljubljana, Zgodovinsko društvo Celje) itn. Nabor sodelujočih ustanov, ki SIstory bogatijo s svojimi predlogi in gradivom, pa se iz leta v leto veča. Zelo uspešno je sodelovanje z Državnim zborom Republike Slovenije, uredništvi novih serijskih publikacij (Dileme, Na fronti, Retrospektive), nevladnimi institucijami in številnimi posamezniki, ki gradiva ustvarjajo ali pa jih zbirajo in hranijo.³³

2.2. Digitalizacija

1Sprva je za digitalizacijo gradiv skrbel zgolj zunanji ponudnik. Kmalu smo kot osnovo za sodelovanje izoblikovali naslednje tehnične pogoje: ločljivost skeniranja 300–400 DPI; barvna globina 24-bitna (barvno), če je vsebina slabo vidna in v primeru sivinskih slik. Pri delu je ponudnik uporabljal ploski skener s tehniko hladnega skeniranja (ni neposredne obremenitve toplote in svetlobe na gradivo). Poskrbel je za optično prepoznavanje znakov (OCR) v vseh skeniranih dokumentih; danes je natančnost prepoznave znakov okoli 99,5-odstotna. Za format datotek za arhivsko kopijo smo določili JPG s 5-odstotno kompresijo (barvno in sivinsko), za delovno kopijo pa PDF/A-b s kompresijo minimalno 70 odstotkov arhivske kopije v primeru skeniranja v 24-bitni barvni globini.

2Kmalu po začetku sodelovanja smo začeli v format PDF vstavljati kazalo (bookmark); danes mora imeti vsaka enota gradiva oziroma datoteka PDF/a-b izdelane povezave (linke) v obliki XML ter pripadajoči XSL do posameznega zaznamka v določeni enoti gradiva. Vsak prispevek je lahko v svoji PDF datoteki, vendar mora biti končni izdelek, primeren za objavo na SIstory, skupek vseh prispevkov v eni PDF datoteki, ki je vizualno identična knjižni izdaji. PDF mora vsebovati metapodatke: naslov publikacije, avtor, datoteka PDF ali DOCX ne sme vsebovati nobenih zaščit z gesli. Imena datotek ne smejo vsebovati posebnih znakov (pike), šumnikov ali presledkov (namesto presledka naj bo podčrtaj "_"). Gradivo je ponudnik sprva predajal na DVD meniju, seveda pa se je to kmalu spremenilo in nam je gradivo začel izročati na elektronskem nosilcu zapisa za dolgoročno hrambo, tj. za vsaj pet let. ³⁴ Ob zaključku projekta PDF datoteke pregledamo oziroma preverimo, ali so skenirane vse strani, ali deluje OCR in ali so imena datotek pravilna.

3Izvajalec digitalizacijo izvaja na svoji lokaciji in od prevzema gradiva do vrnitve gradiva na lokacijo naročnika prevzema odgovornost za gradivo in zagotavlja, da bo pri prevozu gradiva in procesu digitalizacije zagotovil vse ukrepe za preprečevanje izgube ali morebitnih poškodb gradiva ter ukrepe za zagotavljanje ustreznega materialnega varstva gradiva.

4Večje korpuse gradiv še vedno digitalizira zunanji ponudnik, čeprav veliko gradiva digitaliziramo na inštitutskem skenerju, na katerem naredimo tudi do 100.000 posnetkov na leto. Pri tem se držimo naslednjih pravil: z gradivom rokujemo le na čistih površinah in s čistimi rokami, po potrebi tudi z rokavicami; gradiva ne puščamo na neposredno osončenem prostoru; gradiva ne označujemo; v prostoru z gradivom ne jemo in/ali pijemo in poskrbimo, da med digitalizacijo ne ustvarimo nobene možnosti za nastanek kakršne koli škode na gradivu. Vezano gradivo odpiramo le do kota 120º (tesno vezavo le do kota 90º) in ga po potrebi podpremo z oporo, po uporabi pa ga nikoli ne puščamo odprtega. Seveda smo tudi pri skeniranju nevezanega gradiva pozorni, da ne pride do poškodb.³⁵

5Za konec tega sklopa bi poudarili, da digitaliziramo zgolj gradivo, za katerega imamo urejeno avtorskopravno osnovo – vse, kar digitaliziramo, je objavljeno na portalu SIstory. Pri tem imava v mislih tudi posnetke strokovnih in znanstvenih dogodkov (predstavitev, delavnic, predavanj, okroglih miz, konferenc). Soglasje namreč pridobimo od vseh vpletenih akterjev, o snemanju in objavi posnetka na portalu Zgodovina Slovenije – SIstory pa je ob vstopu v prostor dogajanja oziroma že s samim napovednikom na vabilu obveščena tudi javnost.

2.3. Inventarizacija digitaliziranega gradiva, njegova objava na portalu SIstory in hranjenje publikacij

1Osnovno raven portala smo presegli v sklopu nadgradnje leta 2011, ko je bila vzpostavljena metapodatkovna baza in izpeljana standardizacija metapodatkov za večino na portalu SIstory objavljenih gradiv. Realizacija projekta ni pomenila zgolj hitrejšega, lažjega in natančnejšega iskanja dokumentov po spletu oziroma takojšnjega prehoda na iskani članek, temveč osnovo za izgradnjo in adaptacijo analitičnih orodij, saj smo želeli postaviti temelje za povezavo raznolikih vrst zbirk in baz podatkov na področju humanistike v domačih in evropskih sistemih.

2Po vzpostavitvi baze je od julija do decembra 2011 potekalo vpisovanje ali inventarizacija (vpis in opis) gradiv po nadgrajenem standardu Dublin Core, natančneje po šestnajstih postavkah. Ena od teh se še danes nanaša na vpis podatkov o avtorskopravnem statusu posamezne entitete (več v četrtem poglavju Digitalni pristopi).

3V prvi fazi so bili v metapodatkovno bazo vneseni podatki o posameznih publikacijah, objavljenih na portalu SIstory, sledila je faza členitve vseh publikacij, ki so plod več kot enega avtorja, na posamezne prispevke. Do konca leta 2011 so bile po vseh šestnajstih generalijah razdeljene in obdelane skoraj vse do takrat na portalu objavljene publikacije: skupaj nekaj manj kot 5000 dokumentov, kar je pomenilo skoraj 80.000 standardiziranih vpisov (danes je v bazi zavedenih skoraj 50.000 enot, kar pomeni nekaj manj kot 800.000 standardiziranih vpisov). ³⁶

4Delovni proces članic in članov infrastrukturnega programa se od vzpostavitve metapodatkovne baze do danes ni spremenil: po postopku skeniranja PDF datoteke shranimo na tako imenovanem arzenalu – omrežnem diskovnem polju, gradivo pa objavimo na portalu. Dokler ne vpišemo metapodatkov in licence, ki ureja status avtorskega dela na spletu oziroma določa možnosti njegove uporabe, je publikacija neaktivna. Pri publikacijah z več avtorji smo previdni, da tistih člankov, za katere nimamo soglasij vseh podpisnikov stvaritve, ne objavimo. Kljub temu pa tudi za njih kreiramo metapodatke, saj ne želimo potvarjati zgradbe publikacije, po že omenjenih pravilih mora namreč ostati enaka izvirniku. Po natančnem pregledu vpisanih podatkov urejevalec uradno objavi publikacijo s pomočjo novic na portalu.

5Vse gradivo, pridobljeno za objavo na SIstory, dodatno zaščitimo, pri čemer v prvi vrsti uporabljamo zunanji sekundarni strežnik (celoten portal SIstory se vsako noč kopira na zunanji virtualni strežnik, ki ima za 30 dni svojega arhiva), notranji sekundarni strežnik (primarni strežnik se vsakih 30 sekund replicira na sekundarni virtualni strežnik, ki je na drugem zmogljivem strežniku v ločeni strežniški sobi znotraj objekta INZ, pri tem pa je replika delujoča in lahko v trenutku prevzame glavno vlogo strežnika SIstory) in strežniški prostor v Celju (enkrat dnevno se naredi replika primarnega strežnika, pri tem je mogoča restavracija podatkov do 90 dni).

6Kar se tiče zaščite portala SIstory, je zelo pomemben tudi aplikativni požarni zid, ki varuje pred napadi, vdori in preobremenitvijo. Poleg portala SIstory se varujejo tudi ostale internetne storitve, ki jih ponuja ali uporablja naš inštitut.

7Poleg aplikativnega požarnega zidu je portal zaščiten tudi z dodatnim modulom na portalu, ki vključuje tabelo aktivnih uporabnikov, tabelo black list in pametno zaščito (vse poizvedbe na portalu so omejene na 30 iskanj na 300 sekund na en IP).³⁷

8Ker sodelujemo z različnimi partnerji, smo že kmalu poskrbeli tudi za hrambo izbranih gradiv skupaj z že obdelanimi metapodatki po standardu ISO-OAIS na portalu Archivematica.³⁸ Pripravi materiala za tako imenovani SIP paket (originalni material, obdelani material in metapodatki) sledi obdelava z orodji za kreiranje AIP paketa (pregled pred virusi in normalizacija podatkov), nato pa kopiranje ali zrcaljenje diskovnega polja z AIP paketi na sekundarno lokacijo znotraj hiše in na tretjo lokacijo v Celju.

2.4. Baze podatkov

1Poleg glavnega servisa, portala Zgodovina Slovenije – SIstory, infrastrukturni program Inštituta za novejšo zgodovino ponuja tudi različne digitalne podatkovne baze, med temi štiri večje: Žrtve 1. svetovne vojne, Žrtve 2. svetovne vojne, Popisi prebivalstva in že omenjeni Zgodovinarski indeks citiranosti.

2Prva baza, ki nastaja od pomladi leta 2015, je rezultat projekta Zbiranje podatkov o vojaških žrtvah 1. svetovne vojne na Slovenskem. V projektu, zasnovanem z namenom obeležitve stoletnice prve svetovne vojne, je sodelovalo šestnajstih partnerskih organizacij, koordinacija je bila zaupana Inštitutu za novejšo zgodovino. Seznam obsega podatke o skoraj 27.000 vojaških osebah, ki so v vojni ali zaradi nje izgubile življenje. ³⁹

3INZ oziroma njegov infrastrukturni program vzdržuje tudi podatkovno bazo Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med 2. svetovno vojno in neposredno po njej. Ta je rezultat projekta, ki je na inštitutu potekal med letoma 1997 in 2012, seznam pa zaobjema osebe, ki so v obdobju med aprilom 1941 in januarjem 1946 izgubile življenje zaradi vojnega nasilja oziroma neposredno po končani vojni zaradi revolucionarnega nasilja ali posledic vojne. Po zadnji posodobitvi baze (4. september 2020) so na portalu dostopni podatki za 99.911 oseb. ⁴⁰

4Longitudinalna baza Popisi prebivalstva Slovenije 1830–1935 nastaja v sodelovanju Zgodovinskega arhiva Ljubljana in Inštituta za novejšo zgodovino. Podatkovna baza vsebuje digitalizirane statistične popise, ki so organizirani v skladu z ureditvijo originalnega arhivskega gradiva po tehničnih enotah.⁴¹

5Zgodovinarski indeks citiranosti, ki z bibliometričnimi metodami omogoča analizo in prikaz pogostosti citiranja zgodovinarjev in njihovih del, trenutno vsebuje 4.837 vnosov, od tega 2.901 vnos serijskih publikacij in 1.936 vnosov monografij in poglavij iz monografij (kar predstavlja razmerje 59,9 odstotka serijskih publikacij ter 39,1 odstotka monografij in poglavij iz monografij).⁴² Podaja pregled bibliografskih podatkov o posameznih publikacijah (v sistemu COBISS označenih s tipologijo znanstvenih monografij) ter njihovih citatih zgodovinopisne produkcije ⁴³ in iskalcem informacij o slovenskem zgodovinopisju omogoča osnovno seznanitev z vsebino citiranih del od leta 2000 do danes. Začetna shema baze, ki je bila precej enostavna, je ob nastanku dobro zadovoljevala potrebe raziskovalcev, vendar so se sčasoma pokazale pomanjkljivosti, ⁴⁴ ki so vodile v nadaljnje nadgradnje, poskuse harmonizacije podatkov in prečiščevanja relacijskih baz.

***

6Poudarjava, da so podatkovne baze predmet avtorskopravnega varovanja. ZASP v členu 141a podatkovne baze namreč opredeljuje kot »zbirko neodvisnih del, podatkov ali drugega gradiva v kakršnikoli obliki, ki je sistematično ali metodično urejeno in posamično dostopno z elektronskimi ali drugimi sredstvi, pri čemer pridobitev, preveritev ali predstavitev njene vsebine zahteva kakovostno ali količinsko znatno naložbo«.⁴⁵ V naslednjem členu (141b) zakon definira predmet avtorskopravnega varovanja podatkovnih baz oziroma njegov obseg. Avtorskopravno varstvo obsega »celotno vsebino podatkovne baze, kot tudi vsak kakovostno ali količinsko znatni del vsebine podatkovne baze (posamezne podatke, vpisane v bazo) ter kakovostno ali količinsko neznatne dele, kadar se ti uporabljajo ponovljeno ali sistematično, pa je to v nasprotju z običajno uporabo te podatkovne baze ali v nerazumni meri prizadene zakonite interese njenega izdelovalca«.⁴⁶ V drugem delu istega člena pa je navedeno, da avtorskopravno varstvo »ne velja za računalniške programe (ali drugo programsko opremo), uporabljene za izdelavo ali delovanje elektronskih podatkovnih baz«.⁴⁷ Avtorskopravno varstvo se torej dotika izključno vsebine digitalne podatkovne baze oziroma podatkov v bazi.

7Poudarjava tudi, da prve tri baze, navedene v tem vsebinskem sklopu, vsebujejo osebne podatke. Takratna informacijska pooblaščenka, pravnica Nataša Pirc Musar^[os.], je v mnenju, za katero smo zaprosili pred objavo baze Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med 2. svetovno vojno in neposredno po njej na portalu Zgodovina Slovenije – SIstory, podčrtala, da 102. člen Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih⁴⁸ daje inštitutu pravno podlago za pridobivanje in objavo zakonsko opredeljenih osebnih podatkov. 102. člen namreč določa, da »pravne osebe javnega prava posredujejo osebne in druge podatke o odvzemih življenja posameznikom v obdobju od 1. septembra 1939 do 31. decembra 1953 uporabnikom v javnem sektorju, ki jih ti potrebujejo za znanstvene raziskovalne in zgodovinske namene«.⁴⁹ V nadaljevanju pa 102. člen zakona določa, da se lahko objavijo »osebno ime, ime očeta in matere, datum in kraj rojstva, datum in kraj smrti, kraj prebivališča, državljanstvo, članstvo v politični stranki ali društvu, pripadnost vojaškim enotam, narodnost, spol, izobrazba in zaposlitev«. ⁵⁰ Informacijska pooblaščenka je tako zaključila, da je objava osebnih podatkov, pridobljenih iz javnega in zasebnega arhivskega gradiva, dopustna v skladu z določbami Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, dodala pa je, da je v
»primerih, ko gre za osebne podatke umrlih posameznikov, ki niso pridobljeni iz javnega ali zasebnega arhivskega gradiva oziroma na podlagi 102. člena ZVDAGA, ali katerega objava ni dopustna po ZVDAGA in zanj še niso potekli roki dopustnosti tega gradiva, je na podlagi 23. člena ZVOP-1 njihova objava za zgodovinske, statistične in znanstveno-raziskovalne namene na spletnem portalu INZ dopustna pod pogojem, da gre za podatke, katerih objave ni pisno prepovedal umrli posameznik ter če tega niso pisno prepovedali tudi njegovi zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda«.⁵¹

8Za mnenje smo informacijsko pooblaščenko zaprosili tudi v glede digitalne baze Popisi prebivalstva Slovenije 1830–1935. ⁵² Zagotovila nam je, da je v primeru, ko gre za javno arhivsko gradivo, ki je kot tako opredeljeno v Zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06), »le-to na podlagi pisne zahteve za uporabo ali preko objave na svetovnem spletu dostopno vsakomur. Če so torej popisi prebivalstva v 19. stoletju opredeljeni kot javno arhivsko gradivo po ZVDAGA, pooblaščenec ne vidi pravnih ovir z vidika varstva osebnih podatkov za njihovo javno dostopnost, tudi ne za objavo popisov na spletu.«⁵³