Razpadanje nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije in prizadevanja srbskega vodstva za nasilno ustanovitev tako imenovane velike Srbije so pripeljala do pravega vojnega požara sredi Balkana. Ta je imel za posledico beg na desetine tisoč oseb, ki so si skušale rešiti vsaj golo življenje. Pot jih je vodila tudi v Slovenijo, ki se je (spet) srečala z vprašanjem begunstva. Reševali smo ga po svojih močeh, spoznanjih in tudi po določilih ustreznih mednarodnih predpisov.
Vse to me je napeljalo na misel, da bi se lotil pisanja o preseljevanju ljudi, ki je potekalo na ozemlju Republike Slovenije v prejšnjem in sedanjem stoletju. Sedanjost sem skušal primerjati s preseljevanjem v prejšnjih desetletjih, ki je bilo praviloma dveh vrst:
Od vrst preseljevanja prebivalcev na ozemlju današnje Slovenije ali z njenega ozemlja oziroma na njeno ozemlje sem opisal tisto, ki ustreza mednarodni pravni opredelitvi begunca; drugih nisem upošteval, na primer izseljevanja, priseljevanja in prisilnih selitev.
Pri pisanju sem uporabil pretežno dokumentarno gradivo ministrstva za notranje zadeve in deloma gradivo, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije. Upošteval sem zlasti zakonske predpise s tega področja, časopisje ter knjige, ki so mi bili na razpolago. Vključil sem podatke, ki sem jih zbral na različnih mestih, od notranjega in obrambnega ministrstva, urada za priseljevanje in begunce ter Rdečega križa Slovenije do organizacij civilne družbe. Pri slednjih naj omenim vsaj Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945, ki je zanamcem pustilo bogato pisno in slikovno gradivo. Za sodelovanje se vsem naštetim iskreno zahvaljujem.
Hvala tudi drugim, ki so kakorkoli pomagali pri izidu te publikacije. Omenil bi sodelavke in sodelavce v knjižnicah Arhiva Republike Slovenije, Inštituta za novejšo zgodovino, Državnega zbora Republike Slovenije, Fakultete za varnostne vede in Ministrstva za notranje zadeve RS. Posebej naj se zahvalim nekdanjemu Uradu za priseljevanje in begunce, kjer so mi omogočili dostop do dodatnega gradiva. Enaka zahvala gre tudi vsem tistim zaposlenim v Direktoratu za migracije in integracijo, ki so mi pomagali z zbranimi dopolnilnimi podatki.
Zahvaljujem se Inštitutu za novejšo zgodovino, ki je omogočil izid publikacije.
* * *
Na koncu bi še poudaril, da so že izšle dragocene študije, ki obravnavajo to področje v naši preteklosti. To pomeni, da se stroka z različnih plati zanima za to vprašanje. S tem ohranja zanamcem spomin, ki bi sicer zbledel ali celo utonil v pozabo. Škoda bi bilo, da bi se to ponovilo tudi za sedanji čas, ko je samostojna Slovenija častno izpolnila svoje človekoljubno poslanstvo do bežečih pred vojnimi požari z območja Balkana, Azije ter Afrike in tudi do tistih, ki so odšli s trebuhom za kruhom. Zaradi tega štejem, da je moje pisanje skromen prispevek k ohranjanju izročila, ki nam je in bo v ponos.
Knjigo sem razdelil na pet vsebinskih poglavij, ta pa na podpoglavja in slednja na točke, da je besedilo bolj pregledno. Prvo poglavje prikaže nekaj zanimivih plati begunstva pri nas v 19. in 20. stoletju do osamosvojitve države. Drugo poglavje zajema beg pred balkanskimi spopadi, ki so se vneli med razpadanjem Jugoslavije in po njem. Tretje poglavje oriše beg na zahod Evrope predvsem iz gospodarskih razlogov. Četrto poglavje je namenjeno opisu najnovejšega begunskega vala iz Azije in Afrike prek slovenskega ozemlja dalje na zahod in sever zlasti v letih 2015 in 2016. Peto poglavje je povzetek vsebine vseh štirih poglavij in poskus napovedi za prihodnost. Vsako poglavje obravnava čim bolj sklenjeno vsebinsko celoto, podpoglavja olajšujejo branje in točke omogočajo večjo preglednost vsebine.
Zbral sem tudi petnajst fotografij, ki se nanašajo na novejše obdobje begunstva pri nas. Besedilo dopolnjuje še deset tabel. Omenil sem več deset oseb z imeni in priimki, kot sem jih našel zapisane v gradivu, nekatere pa le z začetnicama imena in priimka. Nekatera imena organizacij civilne družbe, zlasti društev, sem navajal pod narekovaji in jih zapisoval dobesedno Polna imena oblastnih organov sem pisal z veliko začetnico, skrajšana oziroma nepopolna pa z malo začetnico.
Želim, da bi podobne ali boljše publikacije napisali še drugi, ki so sodelovali pri reševanju begunske krize pri nas. Tako bi dobili celovitejšo podobo dogajanj v Sloveniji, ki vse bolj postajajo del naše zgodovine.
Ljubljana, marca 2021
Pavel Čelik[os.]