Meni

<<

2. Prevod: Strela udari krivoverca

>>

<<

>>

prevod: Brane Senegačnik

ureditev prevoda za objavo: Monika Deželak Trojar

kritični aparat: Monika Deželak Trojar, Brane Senegačnik

<<

>>

Opombe

1. Avtor drame je bil pripisan pozneje. Najverjetneje se je Schönleben v rokopis podpisal v času urejanja knjižnice Wolfganga Engelberta Auersperga, leta 1655 ali kmalu zatem.

2. Orel je bil središčni in glavni element kranjskega deželnega grba.

3. Stalni vzdevek Atene, grške boginje modrosti, ki je bila deviška in je imela mnogo moških potez. Rodila se je neposredno iz Zevsove glave v popolni bojni opravi. V rimskem kulturnem svetu je bila njena (delna) ustreznica boginja Minerva.

4. Po rimskem verovanju je genij (genius) človekov duh, duh varuh oziroma zaščitnik, božanstvo ki človeka spremlja od rojstva do smrti in z njim deli lepe in težje trenutke življenja. Rimljani so verjeli, da imajo svojega genija tako družine, rodbine, narodi in države, mesta, pokrajine in celo lastnosti, stanja in opravila. Tudi v tej drami (kot nasploh v jezuitskih dramah) pogosto nastopijo geniji, npr. genij dežele Kranjske, dva genija Auerspergove rodbine, geniji glavnih akterjev drame (genij Anastazija in genij Zenona), geniji lastnosti (npr. genij Srčnosti, genij Pravičnosti) in geniji božanstev (šest genijev Nemezis). Besede genij v jezuitskih dramah nikakor ne smemo enačiti s sodobnim pomenom besede, ki označuje izjemne umske sposobnosti oziroma človeka s takšnimi sposobnostmi.

5. Mars je rimski bog vojne, ki so ga Rimljani istovetili z grškim bogom vojne, Aresom.

6. Po egiptovski vasi Mareota (Marea, Mareota); pomeni toliko kot »egiptovski« in tu »vzhodnjaški«, označuje »vzhodno« turško vojsko, podobno kot pridevnik »otomanski« ali nekoliko pozneje celo poimenovanje »Huni«.

7. Besedno zvezo niuosis sub antris prevajamo »pod snežnimi pečinami«; dobesedni prevod »pod snežnimi jamami« se ne zdi smiseln, čeprav so v območju Rodopov sicer velike podzemne jame.

8. Masageti (Massagetae) so bili bojeviti skitski nomadi, ki so živeli na ozemlju med Aralskim in Kaspijskim jezerom; na več mestih o njih piše Herodot (npr. 1.201 in 204‒208; 3.36; 4.11). Na tem mestu je beseda oznaka za Turke.

9. Tajnar (Taenara) je bilo manjše mesto v južni Lakoniji z Neptunovim svetiščem in votlino, za katero so verjeli, da je vhod v podzemlje.

10. Iz te navedbe lahko razberemo posredni namig na že več kot stoletni obstoj luteranstva na kranjskih tleh. Možno bi bilo, da je imel avtor v mislih tudi več kot stoletne turške vpade na kranjsko ozemlje, ki jih sicer večkrat omenja v prologu, a se zdi prva možnost verjetnejša.

11. Tukaj avtor namiguje na bitko pri Sisku 1593, v kateri se je z zmago proslavile združene krščanske sile (ogrske, avstrijske in kranjske). Kranjski četi je poveljeval Andrej Auersperg, poveljnik Hrvaške vojne krajine.

12. Tisageti (Tyssagetae ali običajneje Thyrsagetae), so bili ljudstvo v t. i. Azijski Sarmatiji, ob Volgi, ki ga omenjata npr. Plinij 4.12.26 in 88 in Valerij Flak 6.135 in 140. Na tem mestu je beseda oznaka za Turke.

13. V napovedi nastopajočih oseb v prizoru je napovedana samo Srčnost, dejansko pa nastopajo tudi njeni geniji.

14. Oznaka Karnija (Carnia) je tukaj sinonim za Kranjsko.

15. Avtor drame se med kranjskimi plemiči v prvi vrsti obrača na Auersperge, na tem mestu pa omenja tudi Ursine.

16. Nenavadno je, da bi imel Peti genij Dežele v primerjavi s predhodnimi tako dolgo repliko. Verjetneje je, da se je zaradi preloma strani pisarju primerila napaka in je pomotoma pozabil navesti novo osebo– Deželo.

17. Drugo ime za grško pokrajino Tesalijo. Po antičnem izročilu so imele tesalske čarovnice moč, da so za krajši čas z uroki potegnile luno z neba (torej so jo »zatemnile«).

18. Oznaka rimsko-nemškega cesarja Ferdinanda III. Na mestih, kjer se beseda avgust uporablja kot naziv za cesarja, jo pišemo z malo začetnico.

19. Tudi na tem mestu se ponovi glavni namen prvega prologa: dramo želi avtor v prvi vrsti posvetiti in pokloniti veličini Auerspergov in tudi drugim plemenitim kranjskim rodbinam.

20. Minerva je rimska boginja umetnosti in znanosti, dvojnica grške Palade Atene.

21. Ta replika Dežele in verzi v nadaljevanju nakazujejo, da je uprizoritvi drame sledila podelitev nagrad najboljšim učencem.

22. Nenavadna beseda, sestavljena iz Mars in pater, ki torej pomeni »oče Mars«.

23. Geslo plus ultra je bilo geslo španskega kralja Karla V (1500–1558); nastalo je iz gesla non plus ultra (»onstran ni ničesar«), ki naj bi bilo po legendarnem izročilu zapisano na t. i. Herkulovih stebrih, ki sta v antičnih časih stala v Gibraltarski ožini in označevala konec sveta. Karlovo geslo je (eliptičen) poziv po razširitvi krščanskega sveta onstran meja starega sveta.

24. Kalpe (Calpe) je ime gore ob Gadski ožini, Abila (Abyla) pa za temu nasproti ležeči vrh na maroški obali. To je torej antična oznaka za današnji Gibraltar. Na omenjenih dveh gorah naj bi stala v prejšnji opombi omenjena Herkulova oziroma Heraklova stebra.

25. Smisel tega verza ni povsem jasen; glede na sobesedilo bi pričakovali: »kjer dvojni stolp iz parijskega marmorja stoji« (namreč: »poženite svoje želje tja, kjer /…/.«).

26. Smisel te didaskalije ni povsem jasen. Lahko bi v šlo tudi za del replike Miru, ki bi se nanašala na predprejšnji verz, namreč: » /…/ poženite svoje želje (v službi) maščevalca nad krivoverstvom onkraj meja starega sveta.« Če gre za didaskalijo, je možno, da bi to pomenilo, da je nekje na odru »onstran Miru« stala Dežela Kranjska kot maščevalka nad krivo vero, ki je v rokah držala podobo dveh Herkulovih stebrov. Brez vizualizacije Herkulovih stebrov je namreč ta del besedila precej težko razumljiv.

27. Zenon (njegovo rojstno ime je bilo Tarasikodissa, v latinski obliki Trascalissaeus) je bil vzhodnorimski cesar v letih 474–475 in nato v letih 476–491. Nasledil je cesarja Leona I., na to mesto sta ga imenovali cesarjeva vdova Verina in cesarjeva hči Ariadna, s katero je bil poročen. Zaradi svojega izavrijskega porekla je bil v senatu in tudi pri ljudstvu nepriljubljen. Prvo leto njegove vladavine je prekinil upor, ki ga je pripravil Verinin brat Bazilisk in proti njemu naščuval tudi Zenonova ožja sodelavca, generala Ila in Trokunda. Podporo mu je odrekla tudi tašča Verina, ki je na prestol želela imenovati svojega ljubimca Patricija. Zarotniki so se pozneje med seboj sprli. Bazilisk je v uporu videl priložnost, da se sam vzpne na cesarski prestol in je zato dal ubiti Patricija. Ker je dovolil pobijanje Izavrijcev v Konstantinoplu, je izgubil podporo generalov Ila in Trokunda. Za vodjo vojske je izbral svojega nečaka Armata. Ko se je nezadovoljstvo ljudi zaradi povišanja davkov povečalo in je Baziliskova naklonjenost monofizitom razjezila tudi cerkvene veljake, je Zenon spretno izkoristil razmere in z vojsko zavzel Konstantinopel. To mu je uspelo zlasti zaradi podkupljivosti Armata, ki ga je z obljubo, da bo obdržal svoj položaj poveljnika vojske, če ga ne bo oviral na poti v mesto, pridobil na svojo stran. Po prevzemu oblasti je Baziliska in njegovo družino poslal v izgnanstvo v Kapadokijo, leto pozneje pa prelomil obljubo Armatu in ga dal ubiti. Zenon je vladal v času propada Zahodnega rimskega cesarstva in je pomembno pripomogel k stabilizaciji Vzhodnega cesarstva. Njegovo vladavino je zaznamovala izdaja odloka Henotikon, s katerim je želel končati polemike o Kristusovi naravi in ponovno poenotiti vzhodno in zahodno Cerkev. Po nekaterih poznih bizantinskih virih (Janez Zonaras xiv.2.31‒5, Georgij Cedren I. p. 622:7‒23) so Zenona pokopali živega. Ariadna, ki soproga ni ljubila, ni dovolila odpreti groba, čeprav so se iz njega slišali klici. Na to legendo se je pri vsebinski zasnovi drame oprl tudi Schönleben in dodal dva motiva, ki dinamizirata dramsko dejanje in poglabljata psihološki in etični relief likov. Prvi je motiv pijanosti: Zenon se je zdel mrtev, ker je izgubil zavest zaradi pijanosti. To še zatemnjuje njegovo etično podobo in obenem olajšuje navezavo drugega, erotičnega motiva: Ariadnine zaljubljenosti v Anastazija, ki jo slednji brezobzirno izkoristi za svoje politične ambicije. Zenonova smrt je tako v Schönlebnovi drami pravcati politični umor. A če se Ariadna vplete v pripravo zarote tudi zaradi zaljubljenosti, je za Anastazija vse samo sredstvo boja za oblast: ob erotičnem motivu se še globlje razkrijeta njegova dvoličnost in manipulativnost.

28. Zdi se, da se replika Vere nanaša na uvodne besede Vzhodnega cesarstva, ki spodbujajo cesarja k dejavnemu reševanju države, ki ji grozi propad. Vera vztrajno spodbuja cesarja in ga opominja, da bo propad države usodno zadel tudi njega. Tej intepretaciji sledi zgornji prevod. Replika Nedolžnosti zasuka pogovor drugam, k vprašanju pogube, ki jo nebesa (Bog) snujejo za Zenona. Kot neposreden odziv na Zenonov odgovor so te besede Vere težko razumljive, razen če si jih razlagamo kot Verino kritiko tega cesarja, torej Zenona, in besedo munus razumemo kot »breme« ali celo (sarkastično) kot »dar«, se pravi: Zenon si s svojim nevrednim, slabim vladanjem zasluži, da mu nebesa pripravljajo takšno breme ali da ga za to nagradijo s takim s takim darom. Prva interpretacija se verjetnejša.

29. Cesar Anastazij I. je vladal v letih 491–518. Na prestol se je povzpel s pomočjo Zenonove vdove Ariadne, ki je namesto Zenonovega brata Longina za cesarja izbrala silenciarija Anastazija. Njegovo relativno dolgo vladavino so zaznamovali verski spori in številne vojne. Čeprav ga Schönleben v drami prikazuje v zelo negativni luči, je bil sicer med prebivalstvom priljubljen, saj je vzpostavil učinkovito državno upravo in preudarno vodil davčno politiko ter zagotavljal razmeroma varno življenje. Za nekoliko natančnejši prikaz njegove vladavine glej Spremno študijo.

30. Reka v grškem mitološkem podzemlju, pogosta metonimija za pekel.

31. V grški mitologiji je Nemezis boginja maščevanja in poosebljenje pravične jeze, ki kaznuje zlasti ošabne, domišljave in prevzetne ljudi.

32. Cintija je vzdevek grške boginje Artemide oziroma rimske Diane.

33. Očitno namig na Anastazijevo telesno posebnost, namreč da je imel očesi različne barve.

34. Atlas je v grški mitologiji eden od Gigantov, sprva čuvaj nebeških stebrov, ki podpirata nebo. Ker je sodeloval v uporu Titanov, je moral potem za kazen sam podpirati nebo.

35. Verjetno gre za Zenonovega in Ariadninega sina Leona II., ki so ga poimenovali po dedku. Ker cesar Leon I. ni imel moških potomcev, je bil vnuk Leon II. eden od njegovih možnih naslednikov. Leto pred smrtjo, in sicer 25. oktobra 473, ga je Leon I. imenoval za svojega socesarja. Ko je Leon I. januarja 474 umrl, je bil vnuk, star komaj sedem let, premlad za vladanje, zato sta cesarjeva vdova Verina in hči Ariadna za Leonovega socesarja imenovali njegovega očeta Zenona. Ker je Leon II. istega leta zbolel in novembra umrl, je Zenon na cesarskem prestolu zavladal samostojno. Schönleben v dramski zgodbi namiguje, da ga je v želji po oblasti ubil sam oče Zenon.

36. Bazilisk je bil bizantinski cesar v letih 475–476 (s polnim imenom Flavius Basiliscus Augustus). Bil je svak Leona I. (brat Leonove žene Verine), podpornik miafizitizma (pozneje se je za to kristološko gledanje bolj uveljavila sicer polemična oznaka monofizitizem), vladal je med dvema obdobjema Zenonove vladavine. Zenon ga je kljub prisegi, da ne bo prelil njihove krvi, izgnal v Kapadokijo in ga dal skupaj z ženo in sinom Markom izstradati do smrti.

37. Najverjetneje je mišljen Baziliskov sin Mark.

38. Erinije so v grški mitologiji boginje maščevanja in kaznovanja.

39. Ereb (Erebus) je bog teme. Izraz se uporablja tudi za poimenovanje podzemlja, spodnjega sveta.

40. Verjetno je mišljen Baziliskov nečak Armatus, magister militum, vrhovni poveljnik rimskih oboroženih sil, ki je ob uporu proti cesarju Bazilisku pozneje prestopil na Zenonovo stran. Kljub obljubi, da bo obdržal svoj položaj, si je Zenon leto pozneje (leta 477) premislil in ga dal ubiti, njegovega sina pa poslal v samostan.

41. Verjetno je mišljen Zenonov svak Marcijan, sin zahodnorimskega cesarja Antemija in vnuk vzhodnorimskega cesarja Marcijana (vladal v letih 450–457). Poročen je bil z Ariadnino mlajšo sestro Leoncijo. Leta 479 je neuspešno organiziral upor proti Zenonu in bil naposled poražen.

42. Verjetno je mišljen cesar Leon I. Tračan (s polnim imenom Flavius Valerius Leo Augustus 401–474, vladal 457‒474).

43. Predpostavljam, da je imel Schönleben na tem mestu v mislih Leoncija, prijatelja Zenonovega dolgoletnega vojaškega generala Ila, ki se je potem, ko ga je cesar skupaj z bratom Trokundom ter njunima prijateljema Leoncijem in Pamperijem, upokojil, uprl in v Mali Aziji organiziral štiriletno odporniško gibanje proti Zenonu. Upor je prinesel tudi novega cesarja, na to mesto je Il imenoval prijatelja Leoncija (od tod vzdevek Leoncij Uzurpator). Ko je Il s svojo vojsko premagal uradno cesarsko vojsko in osvobodil Zenonovo taščo Verino, je dosegel, da je potrdila njegovo imenovanje in Leoncija v Tarzu kronala za cesarja. Ko je Zenonova vojska leta 488 po štiril letih naposled le porazila Ila in Leoncija, so ju dali obglaviti in njuni glavi poslali cesarju.

44. Karibda ali Haribda (Charybdis) je bil morski vrtinec v Mesinskem prelivu, ki so si ga zaradi nevarnosti in težav, ki jih je povzročal, predstavljali kot požrešno morsko pošast. Homer jo je opisal kot žensko pošast, ki je trikrat dnevno vase vsrkala in nato spet izbljuvala morsko vodo (Odiseja, 12.101‒107); izkušnja z njo in bližnjo Skilo je najhujše od vsega, kar je Odisej doživel (Odiseja, 12.258‒259).

45. V izvirniku je replika označena zgolj kot Vmbra Filii (»Senca sina«), iz napovedi oseb na začetku prizora in sobesedila je mogoče sklepati, da gre za senco Zenonovega sina Leona.

46. V najizčrpnejšem leksikonu osebnosti iz časa poznega rimskega cesarstva Prosopography of the Later Roman Empire (Cambridge: Cambridge University Press, 1972‒1993) ni najti gesel Bytias in Molorchus. Zastavlja se vprašanje, ali gre sploh za upodobitev realnih zgodovinskih oseb na bizantinskem dvoru v Anastazijevem času ali gre za osebi, ki bi ju Schönleben lahko prenesel v dogajanje drame iz kakega drugega konteksta. O tem je težko soditi, ker nam je zelo malo zanesljivo znanega o njegovih virih. Povsem mogoče je, da gre za fiktivni osebi, še zlasti, ker pozneje v drami nastopijo tudi sicer zgodovinsko povsem neznana Molorhova žena Tarsila in njegova mladoletna sinova. Vsakršne asociacije na devico sv. Tarsilo, teto sv. Gregorja Velikega, so enako brezpredmetne kot povezava Molorha z istoimenskim mitičnim likom, siromašnim, a velikodušnim gostiteljem Herakla v bližini Nemeje.

47. Enako kot v primerih Bitije in Molorha gre tudi v Leoncijevem primeru za fiktivno osebo s cesarskega dvora, ki pa ni identična z Leoncijem, čigar senca je omenjena v prvem prizoru prvega dejanja. Trojica omenjenih oseb predstavlja Anastazijeve najtesnejše zaupnike in podpornike na dvoru. Z njihovo pomočjo je izpeljal zaroto in se povzpel na oblast. Razplet drame nakazuje Anastazijevo tesno sodelovanje zlasti z Leoncijem in tudi Bitijo, medtem ko je Molorh iz nam neznanega razloga pri njem padel v nemilost (prvi prizor četrtega dejanja).

48. Fortuna je boginja sreče in usode.

49. Enako kot oznako avgust za cesarja, tudi besedo avgusta kot naziv za cesarico pišemo z malo začetnico.

50. Najbrž povsem fiktivna dramska oseba.

51. Zelo verjetno se je ta del besedila (od »Zdaj že blažja sape veje, /…/« do »/…/ vi, žafrani plameneči«) pel kot arija. V naslednjem verzu sledi premor: ko Ariadna zagleda Anastazija, se vznemiri in preneha s petjem.

52. Odoaker je bil germanski poveljnik cesarske straže, ki je s pomočjo svoje vojske odstavil zadnjega rimskega cesarja Romula Avgustula. Postal je kralj Italije in priznal nadoblast vzhodnorimskega cesarja. S tem je leta 476 povzročil padec Zahodnorimskega cesarstva.

53. Kvirini je sinonim za Rimljane, izpeljano iz rimskega božanstva Kvirina (Quirinus). Prvotno je to bilo starodavno sabinsko božantsvo, ki so ga Rimljani vzeli za svojega in ga uvrstili v svoj panteon.

54. Izavrijci so bili ljudstvo, ki je živelo v osrednem Taurusu v Anatoliji. Rimljani so jih, čeprav so jim bili podložni že zelo dolgo, imeli za barbare. Njihov vzpon se je začel v času cesarja Leona I., ki je v šestdesetih letih 5. stoletja želel zmanjšati moč germanskega dela bizantinske vojske, zato se je obrnil na Izavrijce z Zenonom na čelu. Zenon se je pozneje poročil z Leonovo hčerjo Ariadno in postal vzhodnorimski cesar (475–476, 477–491).

55. Tu očitno Germilj odide in cesarica govori sama zase. Glede na potek drame je edino smiselno, da da Ariadna poklicati Anastazija k sebi in ne k cesarju (zato domnevamo, da je ad Augustum v rokopisu napaka in bi moralo stati ad Augustam.

56. Ork (Orcus) je v rimski mitologiji eno od imen za podzemlje, bivališče umrlih; na tem mestu je pomensko blizu temu, kar je krščanstvu pekel.

57. Metonimija za luno: Cintija je vzdevek boginje Artemide, ki je bila boginja lune, tako kot je bil njen brat Apolon bog sonca.

58. Namig na zgodbo o Tezeju in Ariadni ter niti, s pomočjo katere je Tezej potem, ko je ubil Minotavra, našel pot iz labirinta. Verjetno tudi namig (namenjen predvsem gledalcem), ki bi Ariadni lahko dal vedeti, da so Anastazijevi nameni predvsem koristoljubni in da bo z njo podobno, kot je bilo s Tezejevo Ariadno, ki je ostala sama na otoku Naksosu.

59. Aheront je v grški mitologiji ena izmed rek v podzemlju, ki so jo morale prečkati sence umrlih.

60. V tem verzu in potem še na nekaterih mestih v nadaljevanju so v latinskem izvirniku zadnji verzi v posameznih replikah zapisani z zamikom v desno. Na tem mestu se je to zgodilo zato, ker se sapfiška kitica konča z adonijem. Prevod oblikovnega zamika verza v desno iz latinskega izvirnika ne posnema.

61. Notni zapisi na str. 13r in 13v na prvi pogled izgledajo kot glasbenoteoretični zapisi. Ker se avtor tudi v samem dramskem besedilu poigra s solmizacijskimi zlogi, se zdi, da ti očitno predstavljajo integralen del vsebine. Verza »Nauči se to pesmico, ki z njo boš čast / očaral; pojem jo naprej, ti moduliraj.« in replika Prilizljivosti na strani 13v ( »Mogoče malce, za spoznanje, tiše poj.«) potrjujeta, da je bilo besedilo zbora najverjetneje peto.

62. Neprevedljiva besedna igrica, ker se posamezne latinske besede ali zlogi teh besed zvočno ujemajo z imeni solmizacijskih zlogov (ut – »kot«, remex – »veslač«, sol – »sonce«, mi – vokativ od »moj«). Najbrž bi bilo mogoče oblikovati podobna čisto zvočna ujemanja v slovenščini, a bi to zahtevalo tolikšen vsebinski odmik, da bi tak prevod ne imel smisla, npr.: »Je morda krut res? Reci: kot Resnica. [...]. Ti je zavisten? Fa fa 'faran predragi' ga imenuj. [...]. Je tvoj sovražnik? Zakliči: Ti si med najdražjimi mi.« Sicer pa igrica tudi v izvirniku ni izvedena dosledno, saj se v besedah obscurus in nox ne skriva ime nobenega tona. Zdi se precej verjetno, da se ja ta del besedila pel.

63. Latinski izraz prodromus je označeval poseben vzhodni ali severovzhodni veter, ki piha osem dni, preden vzide Sirij, torej pred t. i. pasjimi dnevi (pri starih Rimljanih je to bilo od 6. julija do 17. avgusta). Beseda je grškega izvora in izvorno pomeni tistega, ki teče spredaj, pred kom drugim: torej »oglednik« ali »napovedovalec«.

64. Glagol simulabo bi moral biti od besedila, ki sledi, ločen vsaj z vejico. V nasprotnem primeru stavka ni mogoče smiselno prevesti.

65. V izvirniku je uporabljena beseda fasces, to so butare oziroma svežnji šib povezani okrog sekire, ki so jih liktorji nosili pred najvišjimi nosilci oblasti v antičnem Rimu. Takšne butare so bile znamenje njihove avtoritete in so pogosta metonimija za oblast.

66. Evnuh Urbicij je bil predstojnik cesarjeve spalnice (praepositus sacri cubiculi), kar je bil v tistem času visok dvorni položaj. Ker je bil blizu cesarju, je imel velika pooblastila in močan vpliv. To službo je opravljal že pod cesarjem Leonom I. in gotovo v zadnjem letu Zenonove vladavine (470–481, 491). V turbulentnih časih njegove dvorne kariere se je na prestolu izmenjalo kar sedem cesarjev, če upoštevamo tudi nekaj mesečno vladavino otroka Leona II. leta 474 (prim. Meier, Anastasios I, str. 62).

67. Dvorjani in štiri sence nastopijo v prizoru brez replike. Glede na to, da se v didaskalijah omenjata simfonija in trikoračni ples, je možno, da so te osebe nastopile s plesom ali v orkestru, ki je izvajal simfonijo.

68. Feb ali Fojb, latinsko Phoebus (iz gr. besede Phoîbos – Svetli, Sijajni) je stalni vzdevek Apolona, ki je bil (med drugim) bog sonca in svetlobe.

69. Jakh (Iacchus) je bil manjše božanstvo, katerega izvor so različno razlagali. Morda je nastal kot personifikacija himne, imenovane iacchos (po besedi iache, »klicanje, vpitje«), ki so jo peli v slavnostnem sprevodu od Aten do Elevzine med praznovanjem elevzinskih misterijev (češčenje Demetre in Persefone). Zaradi podobnosti z besedo Bakhos, ki je eno od številnih imen boga Dioniza, so Jakha najkasneje v 5. stoletju pr. Kr. v Atenah identificirali s slednjim. Tako je Jakhos postal Dionizov vzdevek.

70. Mitološki pevec, sin Apolona in Kaliope ter Evridikin mož.

71. Na tem mestu je očitno dramo prekinila simfonija. Lahko je šlo samo za instrumentalno glasbo ali pa kombinacijo petja in instrumentov. Samo na podlagi didaskalije je vsakršno sklepanje o podrobnostih zgolj ugibanje. Sodeč po Aridnini repliki nekaj verzov nižje (»Zarajajte, efebi, v gostem zboru nog.«) in didaskalijah, ki navajata trikoračni ples, je prizor gotovo spremljal ples, ki pa si ga brez instrumentalne spremljave težko predstavljamo.

72. Morda črtice na začetku verza v latinskem izvirniku označujejo premor, ki bi lahko nakazoval premislek pred začetkom zdravljice.

73. Če upoštevamo veliko začetnico pridevnika Dedala, izraz pomenil »dedalovska«, tj. po Dedalu, grškem mitičnem izumitelju, arhitektu in mojster oblikovanja. Torej posredno pove isto, kot če ga pišemo z malo začetnico.

74. Longin je bil Zenonov brat, ki bi po bratovi smrti lahko postal cesar, a je Ariadna raje kot njega izbrala Anastazija.

75. Izraz »efeb« (ephebus) se je v grščini uporabljal za dečke med petnajstim in dvajsetim letom starosti.

76. Cimbij (cymba) je pivska posoda v obliki ladje.

77. »Falernec« (Falernum) je bilo znano vino, ki so ga pridelovali na falernskem podeželju na lacijsko-kampanijski meji, tudi sinonim odličnega vina.

78. Ganimed (Ganymedes) je sin trojanskega kralja Troja, ki ga je Jupiter zaradi njegove lepote dal odnesti na Olimp in mu namenil službo svojega točaja.

79. Liajeva pijača je vino. Liaj (gr. »tisti, ki razveže, osvobodi«) je bilo eno od imen boga vinske trte Dioniza oziroma Bakha – tisto, ki še posebej namiguje ravno na telesne in duševne učinke vina.

80. Vino, prim. prejšnjo opombo. Tu je ime Liaj kar metonimija za vino.

81. Tj. Apolonove, torej metonimija za sonce. V navezavi na Ariadnine besede, ki jih je izrekla predtem (»sim Cynthia«), lahko v Cintijevih plamenicah prepoznamo tragičnoironični namig.

82. Morfej je bog spanja in sanj (sin Spanca, tj. Hipnosa); tukaj je metonimija spanca oziroma zaspanosti.

83. Zapleteno mesto zaradi več popravkov in brevigrafa. Najverjetneje gre za saluus, kar v besedni zvezi saluus esto pomeni »na zdravje«. Zdi se, da je te verze mogoče brati na več načinov. Prvi, najzvestejši rokopisu, ki sicer kaže znamenja omahovanja in ni zanesljivo vodilo k smislu, je tak: (Longin): »natet proborum. Augusta, si licet, tibi. / (Ariadna) Longine saluus esto.« Prvi besedi sta konec nespornega prejšnjega verza, zadnje pa so nekak dostavek k slednjemu in njegovo smisel posebej povežejo z Ariadno: »Avgusta, zate, če smem” (namreč tako reči) ali »če je to mogoče«. Ariadnin vljuden in neprizadet odgovor: »Longin, na tvoje zdravje.« Z minimalnim posegom, če piko za proborum spremenimo v vejico, ne spremenimo smisla, povežemo pa celotno Longinovo repliko v elegantnejši (siceršnjemu slogu bližji) izraz in se znebimo neokretnega dostavka.

84. Po pogovoru z Longinom se je Aridna očitno obrnila k Zenonu in ga ogovorila.

85. Naziv satrap izhaja iz časa staroperzijskega kraljestva, pripadal je guvernerju satrapije (tj. province). Preko Aleksandra Velikega, ki je osvojil Perzijo in obdržal njeno upravno ureditev na satrapije, se je naziv ohranil vse do cesarja Justinijana, ki ga je z reformo zakonodaje dokončno ukinil. Aktualen je torej bil tudi še v času cesarjev Zenona in Anastazija. Kakšno vlogo so satrapi dejansko igrali na tedanjem bizantinskem dvoru, ni povsem jasno. Znano pa je, da so satrapi izgubili precej svoje vloge in pomena že v času Zenonove vladavine. Ker so se leta 485 na področju bizantinske Armenije cesarju uprli, so izgubili suverenost in pravico do dedovanja položaja, njihove satrapije pa so postale zgolj davkoplačevalske enote z državno upravo. Schönleben jih slika kot uradnike z visokim položajem in veliko močjo na bizantinskem dvoru.

86. Namenoma ustvarjeno dvoumje, ki je gledalcem povedalo nekaj, satrapom pa drugo.

87. V tem primeru princeps ne pomeni vladarja, ampak prvaka ali prvega ministra dvora.

88. Anastazij je ostal sam in je sam pri sebi na glas razmišljal.

89. V izvirniku je neprevedljva besedna igra: deligit (»izberem«) ‒ diligit (»ljubim, spoštujem, tudi izvolim«). Približen nadomestek bi bila lahko rima: »Morda je tebe izvolila, ker te je vzljubila.«

90. Jugozahodni veter.

91. Haron je v grški mitologiji brodnik, ki je v svojem čolnu prevažal mrtve čez reko Stiks v podzemlje, in sicer samo v primeru, če so bili zanje opravljeni primerni pogrebni obredi in če so plačali voznino (srebrnik – obol).

92. Tj. »boš v podzemlju«, se pravi »kmalu boš umrl«. Tantal je bil grški mitološki junak, sin Zevsa in Pluto, zaradi svojih zločinov (bogove je pogostil z mesom lastnega sina Pelopsa; ukradel jim je nektar in ambrozijo in z njo pogostil svoje prijatelje) je v podzemlju trpel večno lakoto in žejo: stal je v vodi, ki pa se je odmaknila, kadarkoli je hotel piti; nad njim je bila veja, polna sadežev, ki jo je veter dvignil vsakič, ko je segel po njej. Po drugi različici je nad njim visela ogromna skala in pretila, da bo padla nanj, če se bo zganil in segel k hrani, ki je bila pred njim (t. i. Tantalove muke).

93. Tartar je v grški mitologiji najgloblji del podzemlja, kjer so hudodelci prejeli kazen za svoje grehe, metonimija za pekel.

94. Pod oznako dvor so verjetno mišljeni statisti na odru, ki so predstavljali dvorjane.

95. V izvirniku je (težko prevedljiva) besedna igra: egregius, »izbran, izreden«, in grege, »iz črede, množice«.

96. Patriarh Evfemij je bil drugi naslednik patriarha Akacija (471–488), avtorja verskega odloka Henotikona (482). Evfemij je bil patriarh v letih 489–495, umrl je leta 515. Takoj po nastopu službe je pokazal pripravljenost, da ponovno vzpostavi stike z zahodno Cerkvijo, zato je potrdil sklepe koncila v Kalcedonu, ponovno umestil papeževo ime na bizantinske diptihe, ni pa želel iz njih izbrisati imen svojih dveh predhodnikov na sedežu patriarhata (tudi zato, da ne bi prizadel vernikov, ki so prek njiju prejeli zakrament krsta), zato mu Akacijevega razkola ni uspelo prekiniti. Začetek razkola je po tradicionalni razlagi povzročil že omenjeni odlok Henotikon, ki je potrdil veroizpoved nicejskega koncila (obsodbo nestorianizma), zaobšel pa je sklepe kalcedonskega koncila in nauka papeža Leona Velikega o Kristusovi naravi, zato je naletel na neodobravanje tako pri katoličanih na Zahodu kot tudi pri monofizitih, ker se jim je zdelo, da premalo odločno zagovarja monofizitizem. Nesoglasja med papežem in patriarhom Akacijem so tako pripeljala do prvega verskega razkola med Vzhodom in Zahodom, t.i. Akacijevega razkola (484–519). V luči sodobnih študij se vendarle kaže, da so ta dokument bolj kot Akacijeve in Zenonove monofizitske tendence in njuno nasprotovanje kalcedonski veroizpovedi narekovale pragmatične težnje po kompromisu in miru (glej Brennecke, Wie man einen Heiligen politisch instrumentalisiert, str. 308 in sl.). To je najbolj očitno iz tega, česar v njem ni: izpuščene so teološko najbolj kočljive in konfliktne točke, kar pa očitno ni moglo prinesti želene rešitve v religiozni politiki, ampak se je, nasprotno, Henotikon ne le izkazal za »prazno formulo« in »dobronamerno zamolčanje«, kot ga sicer posrečeno imenuje Gerhard Wirth (Wirth, Anastasius, Christen und Perser, str. 104–105), temveč je postal celo izhodišče (ali pretveza) novih konfliktov. Ostreje je proti monofizitizmu nastopil Anastazijev naslednik na cesarskem prestolu Vzhoda, Justin I. (518–527), ki je zahteval sprejetje odlokov kalcedonskega koncila v celotnem cesarstvu, prepovedal je monofizitizem in znova vzpostavil edinost med Vzhodom in Zahodom (Benedik, Papeži od Petra do Janeza Pavla II., str. 52–53).

97. Zaradi luknje v papirju rokopisnega izvirnika je beseda neberljiva.

98. Temida je grška boginja pravice in zakonitosti, prva Zevsova žena.

99. V prejšnjih prizorih so nastopali štirje satrapi, v tem jih je šest. Število šest se ujema z zgodovinsko izpričanim številom satrapij, ki so obstajale na področju bizantinske Armenije.

100. Na tem mestu se v prizoru pojavi nova oseba – Torpes, ki pa na začetku prizora med nastopajočimi ni naveden. V dramskem dogajanju se na kratko pojavi tudi še v zadnjem delu drame (četrti prizor četrtega dejanja). Mesto je problematično, ker pojav nove osebe zamaje metrično shemo tega dela drame: med sicer pravilne senarje se vrine nepravilen, precej razvlečen senar.

101. Poseben uradnik, ki je na bizantinskem dvoru skrbel za tišino v cesarski palači.

102. Anastazij je imel verjetno v mislih cesarja Leona I. (457–474). Izhajal je iz pokrajine Trakije, zato se ga je poleg drugih vzdevkov prijel tudi vzdevek Tračan. Morda ga je Anastazij v tem nizu omenil zato, ker je ob koncu vladanja postal nepriljubljen med ljudmi.

103. Gracijan je vladal v letih 375–383. V njegovem času je krščanstvo prevladalo nad rimskim državnim kultom, saj je sprejel ukrepe, s katerim je skušal zatreti poganstvo. Zaradi sprejema alanskih vojaških oddelkov v svojo vojsko, se mu je njegova rimska vojska pod vodstvom generala Magna Maksima uprla. V teh nemirih je bil leta 383 ubit v Lyonu.

104. Gordijan I. je skupaj s sinom Gordijanom II. rimskemu cesarstvu vladal zgolj en mesec. Ljudstvo se je uprlo tiranskemu cesarju Maksiminu Tračanu, ki se je na oblast povzpel z umorom cesarja Aleksandra Severa, in za vladarja razglasilo Gordijana I. Ker je bil prileten, je bil pripravljen privoliti v primeru, da vladata skupaj s sinom Gordijanom II. Ko so se privrženci odstavljenega cesarja Maksimina uprli in v bitki ubili sina Gordijana II., je naredil samomor.

105. Prob je vladal v letih 276–282. Bil je guverner vzhodnih provinc, za cesarja so ga razglasili v donavskih legijah. Umrl je nasilne smrti.

106. Po številnih vojaških uspehih so Gaja Julija Cezarja razglasili za dosmrtnega diktatorja. Zaradi vpeljevanja političnih, gospodarskih, kulturnih in družbenih reform si ni pridobil le podpornikov, ampak tudi nasprotnike, ki so v ozadju reform videli njegove monarhične težnje. Umrl je pod noži zarotnikov, podpornikov rimske republike, ki sta jih zbrala Mark Junij Brut in Gaj Kasij.

107. Evtih je bil carigrajski menih, ki je učil, da ima Kristus ne le eno osebo, ampak tudi eno samo naravo (tj, monofizitizem). Po njegovem mnenju se je Kristusova človeška narava povsem izgubila v njegovi božji naravi. Ta nauk je leta 451 obsodil četrti vesoljni cerkveni zbor v Kalcedonu, a je kljub temu ostal še zelo živ tudi pozneje.

108. Izjava o pravovernosti, ki jo je moral Anastazij I. na Evfemijevo zahtevo podpisati pred prevzemom oblasti, je zgodovinsko izpričano dejstvo, o kateri je pričevanje zapustil Evagrij Sholastik (536–594) v svoji grško pisani Cerkveni zgodovini (Historia ecclesiastica), v kateri je obravnaval cerkveno zgodovino Vzhodnega cesarstva od prvega koncila v Efezu (leta 431) do svojega časa (do leta 593).

109. O poteku Anastazijevega kronanja imamo razmeroma natančno poročilo, ohranjeno v delu Dvorne slovesnosti (De caeremoniis 1.92, 422‒425), ki ga pripisujejo cesarju Konstantinu VII. Porfirogenetu (913‒959). V to delo so vključeni tudi natančni popisi protokola ob kronanju nekaterih cesarjev iz 5. in 6. stoletja, ki so najverjetneje nastali sočasno, v 6. stoletju pa jih je zbral in priredil Peter Patricij (okrog 500–565), Justinijanov diplomat, uradnik in zgodovinar. Med temi običaji je mdr. navedeno, da so vojaki prinesli novega cesarja na ščitu v hipodrom pred tam zbrano množico Konstantinopelčanov. To odseva pomen, sicer tedaj že polagoma pojemajoče, vloge vojske pri izbiri novega vladarja. Schönleben celotno slovesnost prikazuje v precej poenostavljeni, skrčeni in zgoščeni obliki. Ko poudarja veliko vlogo cesarice pri Anastazijevi izvolitvi, se bržčas opira prav na vrstice izDvornih slovesnosti, kjer zvemo, da naj bi Ariadna sklicala posvet in predlagala za prestol Anastazija in s predlogom uspela (tak potek se zdi sicer dokaj neverjeten in zbuja sum, da je izvolitev dejansko potekala nekoliko drugače (prim. Meier, Anastasios I., str. 73). Schönleben to poveže z Anastazijevo prevaro satrapov in Ariadnino zaljubljenostjo vanj, ki jo slednji s pridom izkoristi. Anastazij je bil verjetno prvi rimski cesar, ki ga je kronal konstantinopelski patriarh. To vsekakor kaže na naraščajoči družbeni pomen in moč religije. Odnosi med Evfemijem in Anastazijem so bili napeti že pred Zenonovo smrtjo, in to prav iz religioznih razlogov: ko je Anastazij še kot silenciarij pridigal v Hagiji Sofiji, je s svojmi opaznimi nastopi, v katerih naj bi širil miafizitsko (monofizitsko) zmoto, tako izzval patriarha, da je ta nastopil zoper njega pri cesarju Zenonu in morda celo dosegel njegov začasni izgon v Egipt, kot govori sicer zelo nezanesljivo poročilo Janeza (Joannes) iz Nikiuja (prim. Meier, Anastasios I., str. 61 in str. 362, op. 48 in 49). Zahteve, naj cesar poda napisano izjavo o tem, da bo pripaden (kalcedonski) pravovernosti, pa Evfemij gotovo ni postavil šele med samo slovesnostjo – tudi to je stvar dramaturške poenostavitve.

110. Ahasver je bil perzijski kralj, njegova druga žena je bila Judinja Estera. Ko je kraljevi minister Haman hotel pri kralju doseči, da bi dal pobiti vse Jude v kraljestvu, se je kraljica Estera zavzela za svoje rojake in jih tako rešila(Est 3,7–7,10).

111. Beseda idem tukaj in v nadaljevanju verjetno nakazuje, da so ponavljali vzklik: »Živel, cesar, naš Avgust!«

112. V latinskem izvirniku je beseda zapisana narobe, pisati bi moralo chrysargyron. To je bila posebna oblika davka, ki so ga bodisi na štiri bodisi na pet let morali plačevati obrtniki v zlatu in srebru, od koder njegovo ime (gr. chrysós –»zlato«, argýrion – »srebro«). Med davčnimi zavezanci so bili tudi bordeli, zaradi česar je davek zbujal še posebno zgražanje cerkvenega zgodovinarja Evagrija Sholastika (6. stoletje), odprava le-tega pa veliko navdušenje nad Anastazijem I.

113. Belona je rimska boginja vojne, ki so jo nekateri imeli za Marsovo ženo ali sestro.

114. Tamariska (tj. zimzeleni grm ali drevo z zelo majhnimi listi in drobnimi cveti v socvetjih) je bila očitno Schönlebnu še posebej draga že v času, ko je pisal to dramo. Zato ni nenavadno, da jo je pozneje, ko je postal častni član Akademije gelatov, izbral za središče svojega emblema.

115. Če te besede dejansko pripadajo Krivi veri, seveda ilustrirajo njeno zvijačno manipulativnost. Glede na sicer dokaj nazorno didaktični slog drame pa je to dokaj nenavadno.

116. V latinskem izvirniku je zapisano ostrum (»škrlat«), bolj logično rešitev tega mesta prinese astrum (“zvezda”, »žar«).

117. Na podlagi verza in retorične figure ponavljanja (anafora) je bilo ugotovljeno, da ta verz pripada repliki Cesarstva.

118. Čeprav je napovedanih deset silenciarijev, jih v prizoru dejansko nastopi šest.

119. Preprosto povedano: v tem primeru so vojne zmagovite.

120. Prizor so očitno najprej prekinili glasbeniki s trombami in rogovi. Kot je mogoče sklepati iz Urbicijeve replike, je zapel tudi zbor. Kakšna je bila skladba in kakšna je bila vsebina, ni nakazano. Pozneje so se temu pridružili še silenciariji s ploskanjem. Po ploskanju sledijo replike silenciarijev.

121. Starodavna in pomembna italska boginja, Jupitrova žena, ki so jo istovetili z grško Hero.

122. Besedilo bi bilo bolj logično, če bi namesto genetiva laetitiae bil ablativ laetitia. Tako je možno povezati le urbem laetitiae (dobesedno »mesto veselja«).

123. Bog svatbe. V rokopisnem izvirniku se je primerila napaka, namesto boga svatbe (Hymen) je zapisano hyemem (kar pa je akuzativ besede hiems – »zima«).

124. Dobesedno: »hiši dveh sonc«, tj. cesarja in cesarice.

125. Najvij (ali poklasično Nevij) je bil rimski tragiški pesnik, komediograf in epski pesnik, ki je živel v letih ok. 270–190 pr. Kr. v Kampaniji. Snov za svoje tragedije in komedije je večinoma črpal iz grških izvirnikov, obravnaval pa je tudi teme iz rimske zgodovine.

126. Verjetno Flavij Olibrij (Flavius Olybrius). Imenovan tudi Olibrij Mlajši (Olybrius Junior), pripadnik visokega plemstva v Vzhodnorimskem cesarstvu, je postal konzul leta 491, torej povsem na začetku Anastazijeve vladavine (pozneje se je poročil z Anastazijevo nečakinjo Ireno). Posebnost njegovega konzulovanja je v tem, da je bil imenovan na položaj pri vsega desetih letih. Morda ga Schönleben omenja zaradi te nenavadnosti, torej iz povsem didaktičnih razlogov. Prav tako ni jasno, zakaj bi moral tako časovno natančno opredeliti leto tega psevdozgodovinskega dogodka, gledališke predstave v gledališki predstavi. Oznaka V. C. lahko pomeni bodisi vir consularis (pleonastično) ali vir clarissimus (nenavadno glede na Olibrijevo starost).

127. Prevod skuša posneti slogovne značilnosti izvirnika, ki na tem mestu uporablja bolj pogovorni ton, veliko arhaičnih oblik in besedne igre, ki so bodisi prevzete iz Plavtovih (254‒184) komedij bodisi izvirno oblikovane v duhu njegove komične dikcije. Zanimiva je Schönlebnova ideja, da je plavtinski izraz položil v usta še zgodnejšemu rimskemu komediografu Najviju (poklasično Neviju), od katerega so se ohranili le zelo skromni fragmenti in nam njegov slog ni natančnje znan. Morda ga je uvrstil med like drame samo s preprostim didaktičnim namenom, da razširi poznavanje rimske književnosti tako nastopajočih kot gledalcev. V vsakem primeru je ta vrinjeni prizor glede na čas glavnega zgodovinskega dogajanja, ki ga predstavlja drama (konec 5. in začetek 6. stoletja), povsem anahronističen.

128. Mehercule je medmet, ki označuje zatrjevanje, pomeni pa »pri Herkulu!«, »za boga!«.

129. Aedepol oziroma edepol je prav tako medmet zatrjevanja v pomenu »pri Poluksu!«, »pri moji veri!«.

130. Prevod sledi izvirniku (insususurras), ki namenoma podaljša besedo za nekaj zlogov, da bi dosegel onomatopoetični učinek.

131. Acephalus je polatinjena oblika grške besede, ki pomeni »brezglav« in označuje zlasti heksameter, ki na začetku nima dolgega zloga, ki mu v tem smislu manjka začetek oziroma glava. Pozneje pa ta izraz označuje tudi ljudi, ki ne priznavajo oblasti Cerkvi (Izidor, Orig. 8.5.66), tu pa najbrž nespametne ljudi. Uporabljal pa se je tudi v dveh specifično teoloških, ali bolje, religioznopolitičnih pomenih: 1) označeval je škofe, ki na efeškem koncilu (leta 431) niso sledili niti nestorijancem pod vodstvom Janeza Antiohijskega (429–441) niti njihovim nasprotnikom pod vodstvom Cirila Aleksandrijskega; 2) radikalne monofizite, večinoma menihe, ki so zavrnili Zenonov Henotikon, zato odpadli od aleksandrijske cerkve v času patriarha Petra Mongosa (477‒489) in tako ostali brez »glave« oziroma vodstva. Na sinodi v Konstantinoplu (leta 536) so bili razglašeni za razkolnike. Če pride ta beseda iz Najvijevih ust, je seveda ta pomen povsem anahronističen, vendar po didakatični logiki jezuitske drame takšna asociacija ni izljučena.

132. Obrazilno tvorjeni primernik prislova stran (tu v medmetni rabi) seveda ne obstaja; prevod skuša posnemati izvirnik, ki prav tako uporablja neregularno tvorjeno obliko proculius.

133. Pomanjševalnica besede Satyrus – »Satir«. Satiri so bili razposajeni Dionizovi spremljevalci, gozdna in poljska božanstva – napol ljudje, napol kozli.

134. Besede eijcibulum ni bilo mogoče najti v nobenem latinskem slovarju. Najverjetnejši pomen te neznane oziroma nezabeležene latinske besede je »izmeček«.

135. Beseda pediculege (»nabiralec bolh«, »bolhober«) je Schönlebnova tvorjenka.

136. Komični izraz za zobe, nucifrangibula, je povzet po Plavtu (Bacch. 598).

137. Komični učinek izvirnika je neposnemljiv: druga sestavina sestavljenih prostorskih prislovov je v vseh primerih ista (vorsum, »v smeri«) in to ponavljanje najbrž nakazuje neskrupulozno vztrajnost parazita, ki se pri zasledovanju koristi in svojih žrtev obrača v vse smeri. Posnemanje takega izraza bi v slovenščini zahtevalo nasilje nad jezikom, ki sicer včasih lahko učinkuje komično, a ne v takšnih primerih, kot je ta, kjer tega v izvirniku ni. Ponavljanje veznika »pa« je seveda samo bled približek.

138. Enallage je grška beseda, ki v retorični teoriji sicer označuje čisto posebno retorično-poetično figuro (zgolj slovnično, vsebinsko neutemeljeno povezavo besede z neko drugo). Tu je beseda očitno uporabljena v pomenu prilike ali alegorije.

139. Po smislu bi na to mesto spadala katera od latinskih različic glagola »izmenjati«.

140. Kirka je slavna nimfa, čarovnica na grškem otoku Ajaji. Rimljani so si njeno domovanje predstavljali v Kirkajskem predgorju v Laciju. Pri njej se je med svojim potovanjem mudil Odisej, njegove spremljevalce je spremenila v prašiče.

141. Léte (v grščini ta beseda pomeni pozaba) je bila reka pozabe v mitološkem podzemlju: duše, ki so pile iz nje, so pozabile svoj prejšnji obstoj (tako tudi pri Vergiliju v 6. spevu Eneide).

142. V latinskem izvirniku je besedna igra, ponavljanje besede dolor v različnih oblikah.

143. V rimski religiji je Merkur sin Jupitra in Maje, bog trgovine, božji glasnik. Enačili so ga z grškim bogom Hermesom.

144. Lari so bili varuhi domačega ognjišča in pogosto metonimično ime za dom. Da je beseda uporabljena v povsem prenesenem pomenu se kaže prav v takih primerih, ko naj bi bili varuhi božjega doma oziroma kar Zevsovega (zgornji lari oziroma zgornji dom bogov je nebo, ki mu vlada Zevs).

145. V grški mitologiji je Pluton eden izmed vzdevkov Hada, boga podzemlja. Rimljani so ga imenovali Dis Pater – oče bogastva, njegova družica je bila Prozerpina (grška Persefona). V klasični rimski književnosti je postal simbol smrti.

146. Neptun je bil star italski bog vode, pozneje so ga poistovetili z grškim Pozejdonom in ga spremenili v morsko božanstvo.

147. Telus je v rimski religiji boginja zemlje in poljedelstva.

148. Kibela je bila frigijska boginja mati, boginja plodnosti in divje narave, simbolizirali so jo njeni spremljevalci levi. Mitološko in kultno je bilo njeno češčenje povezano z njenim mladim soprogom Atisom.

149. Eter so si Grki predstavljali kot nebo, tj. gornje ozračje, kjer so živeli njihovi bogovi.

150. V latinskem izvirniku je uporabljena oblika imena Mavors, ki je bogočastna oznaka za Marsa kot zmagovitega boga.

151. Geti so bili bojevito traško pleme, ki je bivalo ob reki Donavi.

152. Sin Zevsa in Leto, Artemidin (Dianin) brat dvojček. Prvotno bog varuh čred, lokostrelstva, vedeževalstva, zdravilstva, glasbe in pesništva, vodja Muz, pozneje je postal tudi bog sonca in dobil vzdevek Phoebus.

153. Dictynna je vzdevek grške boginje Artemide kot boginje lova. Avtor ima v mislih Apolonovo sestro Diano, italsko boginjo gozda in neokrnjene narave, lova, zaščitnico žensk, dvojnico grške Artemide.

154. Vesta je starodavna rimska boginja ognjišča, religiozno enakovredna grški Hestiji, toda njeno češčenje se je razvilo neodvisno od grškega vpliva.

155. Flora je italska boginja cvetja in pomladi.

156. Lari so bili božanski zaščitniki človeškega doma in pogosta metonimija za dom. Dom Veste, boginje (večnega) ognja, so bili plameni, ki jih tu imenuje svoj dom (zato: »vroči lari«).

157. Zaimek id je tukaj pomensko odveč, po smislu ga v latinskem izvirniku zaradi verza lahko zamenja veznik et.

158. Vzdevek Zevsa.

159. Nerej je bil grško morsko božanstvo, sin Gaje in Pontosa; pozneje je njegovo vlogo prevzel Pozejdon.

160. Himenja je bog svatbe, Juno(na) pa je bila zaščitnica zakona.

161. Velika in Mala medvedka: grško ime za severni ozvezdji, stalna metonimija za sever (severni tečaj).

162. Na tem mestu je spretno uporabljena besedna igra: Veselje in Bolečina sta oba vesela, da sta igrala pred občinstvom (to kaže na to, da je bila predstava dobra); če pa sta slučajno (to je rečeno bolj zaradi igrive simetrične forme) igrala slabo, sta oba žalostna.

163. V verzu se je primerila očitna napaka. Pomen je jasnejši, če namesto tu postavimo dum. Dodatno potrditev, da je takšno sklepanje pravilno, nam daje verz neposredno pred tem: »/…/ nemo dum ferit reos«. Ta konstrukcija se potem v obravnavanem verzu ponovi »Nemo ferire dum cupit, nemo est reus«.

164. Čeprav je uvodoma napovedanih več senc, z repliko nastopi le ena. Morda jih je nastopilo več, spregovorila pa je le ena.

165. Zenon besede in stavka ni mogel več dokončati, saj je med govorjenjem izdihnil.

166. Titani so bili v grški mitologiji nekakšni prabogovi, tj. starejši bogovi iz rodu pred olimpskimi bogovi, otroci Urana (Neba) in Gaje (Zemlje).

167. Če je v tem verzu neca pravilno zapisana beseda, potem Anastazij najbrž to govori ironično privoščljivo, v smislu: kar počni to sedaj, če še zmoreš.

168. V rokopisu je na tem mestu glagolska oblika expandit (»razgrinja«, »pojasnjuje«), ki pa glede na potek dogajanja ni ustrezna. Prevod sledi domnevi o napaki (verjetno prepisovalca) in se ravna po popravku v glagolsko obliko expellit.

169. Flegetont (Phlegethon) je ena od podzemeljskih rek, in sicer (kot pove njeno grško ime) goreča reka.

170. Dobesedno: »in kaj zmore krivec«.

171. Effulguriter je verjetno prislov, tvorjen iz glagola effulgo; beseda v tej obliki sicer ni izpričana v latinskem besedišču.

172. Peplos je bilo grško (moško ali žensko) oblačilo ali ogrinjalo; syrma pa tančica ali vlečka.

173. Zaradi nejasnega popravka je to vsebinsko nejasno mesto. Z vsebinskega vidika je najbolje, če neznano besedo fuc zamenjamo z adhuc ali nunc (»zdaj«). Mesto dobi jasen pomen tudi, če besedo razumemo kot okrajšavo za fuerunt (»bili so«). Z vidika samega zapisa sta obe predlagani rešitvi težje razložljivi. Tudi sicer je mesto asimetrično: fuit (sg.) – non sunt (pl.), vendar pa asimetrija tukaj nima pravega učinka. Zdi se, da je do nje prišlo pomotoma, zato je prevod ne upošteva.

174. Verjetno je mišljen Aleksander Veliki (356–323 pr. Kr.), ki je v številnih vojnah izbojeval veliko ozemlja in vzpostavil ogromen imperij, ki pa je bil zaradi njegove zgodnje smrti in premalo utrjene uprave na trhlih temeljih.

175. Neron je bil rimski cesar v letih 54–68 po Kr. Krvavega ga imenuje zato, ker je bil preganjalec kristjanov.

176. Mark Antonij (83–30 pr. Kr.) je bil v letu Cezarjeve smrti skupaj z njim konzul, skupaj z Oktavijanom Avgustom in Markom Lepidom pa je bil del drugega triumvirata. Po zmagi nad republikancema Brutom in Kasijem pri Filipih leta 42 pr. Kr. sta si z Oktavijanom razdelila rimski imperij. Antonij je dobil vzhodno polovico. Med njima so večkrat izbruhnila nasprotja. Nazadnje je Oktavijan Antonija leta 31 pr. Kr. premagal v bitki pri Akciju, leto pozneje pa napadel še Egipt. Ko je padla Aleksandrija, je Mark Antonij skupaj s Kleopatro naredil samomor.

177. Gaj Marij (157–86 pr. Kr.) je bil rimski vojskovodja in konzul, najbolj znan je po reformah (t. i. Marijeve reforme), ki so omogočile sprejem revnejših rimskih državljanov v vojsko. Kot vojskovodja se je najbolj proslavil z zmago nad Jogurto leta 104 in v letih 102–101 nad Kimbri in Tevtoni, ki so skušali zavzeti Galijo in Italijo.

178. Verjetno je mišljen eden ali oba najslavnejša izmed Scipionov, Publij Kornelij Scipion Afričan (236–183 pr. Kr.), zmagovalec v drugi punski vojni, in Publij Kornelij Scipion Emilijan (znan tudi kot Afričan Mlajši), ki je bil pomemben vojaški in politični vodja v Rimu v času tretje punske vojne in po njej, dosegel je dokončno zmago nad Kartagino in uničil mesto; njegov krog, naklonjen grštvu (t. i. Scipionov krog), je ime pomemben vpliv na razvoj rimske kulture.

179. Parke so bile tri sestre (Nona, Dekuma in Morta). Rimljani so jih enačili z grškimi Mojrami in so si jih predstavljali kot sile usode, od tod verjetno izvira tudi njihovo drugo poimenovanje, Tria Fata (»tri usode«).

180. Miops v grščini pomeni kratkoviden.

181. Ali: »sodobnik«. Beseda coaevus lahko označuje oboje. Na tem mestu sta oba pomena smiselna oziroma razlika ni pomembna za poanto.

182. Irus (gr. Iros) je bil berač v Odisejevi hiši (Odiseja 18.1‒107).

183. Vergilijeva lika, Nisus, starejši, izkušen vojščak, in rosno mladi Evrial, nastopata v peti in deveti knjigiEneide. Sta simbol nerazdružljivega prijateljstva; Evrial pa velja za najlepšega vseh Enejevih vojščakov.

184. Libitina je boginja pogreba, pogosto metonimija za pogreb ali pogrebne potrebščine, tu za smrt.

185. Dobesedno »škrlatni polž, škrlatna školjka« (murex).

186. Gracije (gr. Harite) so Zevsove hčere, spremljevalke Muz. Po številu so tri, poosebljajo pa milino, čar in lepoto ter lepšajo življenje.

187. Ciklada je bila svečana bela ženska tunika, segajoča do kolen in obšita s škrlatnim robom.

188. Perzijec in Medijec, ki dejansko nastopita v drami kot govoreča lika, v napovedi nastopajočih oseb nista navedena.

189. V latinskem izvirniku je prišlo do očitne napake, namesto rapere mora biti sapere, sicer povedi ni mogoče prevesti. Poanta tega dela besedila je namreč spoznanje človeške in predvsem lastne umrljivosti.

190. Ramnuzis je drugo ime Nemezis, boginje pravičnosti in maščevanja.

191. Namig na babilonski stolp, ki se izriše v nadaljevanju.

192. To mesto je neprevedljivo, ker je besedilo nesmiselno: med grškimi črkami se pojavljajo tudi druge (npr. na koncu prve besede), naglasi, ki so sicer v grščini obvezni, so deloma izpuščeni. Verjetno je glavna poanta besedila ravno v nesmiselnosti, s katero je avtor skušal nakazati razpadanje babilonskega jezika: ta najprej razpade na posamezne zgodovinske jezike, potem pa tudi ti razpadejo v brezpomensko nizanje zvokov.

193. To besedilo je neprevedljivo.

194. Peti in šesti Babilonec sta ostala brez replike. Možna razloga za to sta dva: ali je pisar pozabil prepisati besedilo ali pa sta bila oba Babilonca na odru nema namenoma (zaradi večjega dramskega učinka), s čimer je avtor želel nakazati, da je babilonski jezik povsem razpadel.

195. Neprevedljivo. Brez reda se mešajo latinske in italijanske oblike.

196. Slovensko besedilo je vpleteno v latinski izvirnik.

197. Očitno je na tem mestu babilonska zmeda jezikov ponazorjena tudi z vnosom slovenske besede »les« v latinščino, ki kot osnovni jezik besedila predstavlja tudi »normalni« jezik komunikacije Babiloncev v dramski fikciji. Seveda se pri slovenjenju ta učinek neizbežno izgubi; razen če bi ob tej priložnosti jezika obrnili in bi besedo »les« v izvirniku prevedli z latinskim lignum.

198. Nebukadnezar je bil babilonski kralj (ok. 630–ok. 561 pr. Kr.), vladal je v letih 605–562 pr. Kr. Osvojil je Sirijo in Izrael, v njegovem času je Babilonija doživljala razcvet.

199. Starozavezni prerok, Jud plemenitega porekla, ki je po prvi preselitvi judov v Babilon ok. leta 605 pr. Kr. postal suženj na dvoru babilonskega kralja Nebukadnezarja. Zaradi svoje modrosti se je povzpel do pomembnih služb na dvoru. Najbolj znan je po tem, da je Nebukadnezarju razložil skrivnostne sanje, katerih pomena kraljevi svetovalci niso razumeli. Kralj mu je bil zelo hvaležen in ga je želel nagraditi z visoko službo v kraljestvu, ki pa je Daniel ni hotel sprejeti.

200. Sonce.

201. Danielove besede so očitno ironične.

202. Belšacár je bil sin zadnjega babilonskega kralja Nabonida, ki je vladal v letih 556–539 pr. Kr. Danielova knjiga ga predstavlja kot Nebukadnezarjevega sina. Njegova obramba mesta Babilon je bila neuspešna, Perzijci so ga porazili in zavzeli. V Danielovi knjigi je prikazan kot prevzeten, samovšečen in sprevržen vladar.

203. Prim. Dan 5,1-5.

204. Zapleteno izražena misel, tako retorično kot sintaktično. Možno jo je razumeti nekako tako: naravno ali pravično je, da imajo ljudje, ki so družbena bitja ‒ tu jih ponazarja par ‒ skupaj več kot posameznik. Na tehtnici pravičnosti prelahki, torej nepravični in pohlepni mogočniki, pa bi si vedno radi prisvojili ta »več«, ki ga predstavlja vsota posameznih lastnin; torej segajo pa tem, kar je lastnina drugih.

205. Prim. Dan 5,5-12.25-28. Med gostijo, ki jo je priredil Belšacár, je bilo uporabljeno posodje iz templja v Jeruzalemu. Ko so pili iz njega, je na steni skrivnostna roka začela pisati neznane besede, ki so bile kraljevim svečenikom in modrecem neznane. Ker jih niso znali razložiti, so na pomoč poklicali Daniela. Ta je povedal, da besede napovedujejo konec Babilona.

206. Ta verz je razumljiv le ob upoštevanju nujnih uredniških popravkov v izvirniku.

207. Prim. Dan 5,17-23.

208. V Svetem pismu so te besede navedene malo drugače (Dan 5,24-28): mené (»preštel je Bog tvoje kraljestvo in mu odredil konec«), tekél (»stehtan si bil na tehtnici in izkazalo se je, da si prelahek«), perés (»tvoje kraljestvo bo razdeljeno in izročeno Medijcem in Perzijcem«).

209. Prim. Dan 5,30.

210. Morda je Schönleben to ime izbral naključno, morda pa je imel v mislih Tribonijana (ok. 475–545 po Kr.), velikega poznavalca prava, ki je pozneje sodeloval pri Justinijanovi pravni reformi Bizantinskega cesarstva. V zgodovino se je vpisal predvsem po tej vlogi, njegovo morebitno sodelovanje v izavrijskih uporih zoper Anastazija I. ni znano. Ne vemo, kateri vir je lahko Schönlebna usmeril v oblikovanje takšne dramske zgode. Na možnost, da je imel zares v mislih prav tega Tribonijana, nakazuje njegov izvor. Izviral je namreč iz Pamfilije, ki je je ležala v neposredni bližini Izavrije.

211. Alamundar je bil kralj Saracenov, ki je leta 509 napadel Palestino (Shahîd, Byzantium and the Arabs in the Sixth Century, str. 273–276).

212. Neznan duhovnik iz Anastazijevega časa. Pod tem imenom poznamo Severijana iz Gabale, cerkvenega moža in pisatelja, škofa mesta Gabala v Siriji, ki je bil tudi znan pridigar (Averincev, Poetika zgodnjebizantinske literature, str. 404).

213. Najverjetneje je imel Schönleben na tem mestu v mislih neoplatonističnega filozofa Prokla, rojenega v Bizancu, ki pa je večino življenja preživel v Atenah. Živel je v letih 412–485 po Kr., torej pred prihodom Anastazija na oblast.

214. Ali: »A cesar svojo strese / iz duše.« Ponujata se dve smiselni interpretaciji teh besed, in sicer 1) cesarji »vidijo« v dušo drugega in ga zato pravično sodijo (s svojo sodbo »zalučajo« ali »stresejo« resnico iz njegove duše); 2) cesarji pač »zalučajo« sodbo iz svoje lastne duše, ker v njej »vidijo« resnico o namenih drugega. Zdi se, da druga še bolj ustreza Anastazijevemu absolutističnemu pojmovanju, ki mu satrapi zaman poskušajo ugovarjati.

215. Mišljen je podpisani dokument zaobljube pravovernosti, s katerim se je Anastazij obvezal, da ne bo nasprotoval kalcedonski veroizpovedi in kanonom.

216. Tj. nebesnega domovanja.

217. Čeprav v opisu vsebine piše »po svetu« (per orbem), je iz glavnega besedila očitno, da se to dogaja po mestu (per urbem), torej v Konstantinoplu, zato prevod predpostavlja napako pri zapisu, ki je v latinščini minimalna. Za časa Anastazijeve vladavine (ki v tem pogledu ni posebna izjema) je bilo več uporov, ki so, kot se zdi, imeli celo razsežnosti državljanske vojne. Sodeč po kratkem opisu vsebine prizor prikazuje nemire leta 493, ki jih latinsko pišoči kronist ilirskega rodu Marcellinus Comes (umrl 534) imenuje državljanska vojna (bella civilia): »V Konstantinoplu je nastala vojna proti Anastazijevi kraljevski oblasti: kipe kralja in kraljice so zvezali z vrvmi in vlekli po mestu.« (prim. Momsen, Marcellinus Comes. Chronica Minora Saec. IV. V. VI. VII., ad. ann. 493).

218. Identiteta tega zgodovinskega lika je zelo vprašljiva. Najslavnejši kandidat za poganskega filozofa je seveda že zgoraj omenjeni neoplatonistični filozof Proklos, imenovan Naslednik – namreč naslednik Platona na čelu Akademije. Glede na to, da je Proklos skušal sistematizirati pogansko teologijo, se zdi še tem verjetneje, da se oznaka »poganski filozof« v tej drami nanaša nanj. Proti temu pa govorijo njegovi (zanesljivi) biografski podatki (412–485), po katerih bi bila njegova pojavitev v drami anahronizem. Leksikon Prosopography of the Later Roman Empire navaja devet oseb s tem imenom, od katerih poleg omenjenega prideta v poštev vsaj še dva. Pod številko 8 je naveden atenski filozof, ki je Anastaziju veliko pripomogel k zmagi nad upornikom Vitalijanom leta 515 (o tem pomembnem uporu v Schönelebnovi drami sicer ni sledu). Izdal mu je recept za močno vnetljivo žvepleno zmes (morebiti predhodnico t. i. grškega ognja), s katero je cesarjeva mornarica zažgala ladje upornikov. Meier (Anastasios I., str. 307) je do tega, da bi v Atenah neposredno po smrti slovitega neoplatonskega filozofa živel še en filozof istega imena, ki ga ne bi omenjal prav noben drug vir, čeprav bi bil vpliven celo na cesarskem dvoru, upravičeno skeptičen. Pod številko devet pa je v zgoraj navedenem leksikonu omenjen Proklos, azijski filozof in razlagalec sanj ter cesarjev zaupnik. Janez Malalas, 409 Dindorf (in po njem tudi mlajši viri: Chronicon Paschale 518; Teofanes AM (Anni Mundi=Zgodovina sveta; običajni prevod naslova tega dela v moderne jezike jeKronika ali Kronografija) 6010; Cedrenus 635‒636 PG) opisuje ravno njegovo razlago sanj Anastaziju in Amanciju malo pred njuno smrtjo. Tudi v tem primeru je to edina omemba v virih, kar spet vzbuja pomisleke. Meier omenja možnost da je Malalas rad prikazoval krizne situacije, v katerih so vladarjem z nasvetom pomagali filozofi, magi ali čudodelniki; tudi v opis krize zaradi Vitalijanovega upora naj bi verjetno vnesel takšen legendarni vzorec, po katerem je Anastazija rešil filozof Proklos s svojim čudežnim orožjem ‒ pri čemer je najbrž anahronistično meril na znamenitega neoplatonika (Meier, Anastasios I., str. 307). Ni pa povsem izključeno niti to, da je bil resnični vojni svetovalec v resnici ista oseba kot razlagalec sanj, čeprav imata osebi v virih različna vzdevka. Koga je imel v mislih Schönleben in koliko so mu bile te zagate z identiteto sploh znane, pa je težko reči.

219. Stolo (kar v latinščini pomeni »poganjek«) je v tem prizoru najverjetneje ime glavnega svečenika.

220. Žrec je svečenik. V tem primeru je najverjetneje šlo za pomočnike glavnega svečenika.

221. Tukaj in v nadaljevanju so to čarobne besede, za katere ne vemo, ali so vzete iz kakih starejših dokumentov ali so Schönlebnov domislek.

222. Panhaja (Panchaia) je bilo v antiki ime mitičnega otoka v Rdečem morju, bogatega z dragimi kamni, kadili in miro.

223. To bi pomenilo, da cesar ob pozdravu vedno poklekne.

224. Cedra in kadilo (libani Cedrus) se na tem mestu omenjata zato, ker cedra izloča smolo, iz katere nato pridobijo kadilo.

225. Simah je bil papež v letih 498‒514. Na dan njegove izvolitve so Bizancu naklonjeni krogi v Rimu izvolili za »protipapeža« rimskega prezbitra Lavrencija in sledil je dolg spor, poln dramatičnih dogodkov in preobratov (vanj je posegal tudi Teoderik Veliki), ki se je končal s Simahovo zmago šele leta 506 (t. i. lavrencijanska shizma). Bil je oster zagovornik kalcedonske ortodoksije na Vzhodu. V izmenjavi ostrih pisem z Anastazijem se je silovito zavzel za ohranitev svobode in prave Cerkve (leta 506). Čisto odkrito mu je namenil očitajoče retorično vprašanje, če ga zato, ker je cesar nič ne skrbi poslednja sodba, in ga opomnil, da je tudi cesar človek (prim. Meier, Anastasios I., str. 248‒249). S tem je prišlo do najhujše zaostritve odnosov med papežem in vzhodnorimskim cesarjem dotlej. Ostrina Simahovega pisanja naj bi bila po Anastazijevih besedah, zapisanih v pismu Simahovemu nasledniku papežu Hormisdasu (514‒523), vzrok, da se je vzdržal nadaljnje korespondence s papeškim dvorom. Leta 508 je Simah v pismu ilirskim škofom zahteval, da naj se vzdrže skupnosti s heretiki. Simahovo izobčenje cesarja Anastazija pa je Schönlebnova dramska invencija.

226. V besedilu dejansko nastopi le šest kardinalov, posamezni škofje pa sploh ne, temveč le v zadnji repliki prizora skupaj z vsemi kardinali v zborovskem tutti, in sicer pod oznako Episcopi reliqui (»preostali škofje«).

227. Elija I. je bil ortodoksno usmerjeni jeruzalemski patriarh v letih 494‒516, zagovornik kalcedonske veroizpovedi. Leta 512 je skupaj s Flavijanom Antiohijskim na cerkvenem zboru v Sidonu odločno zagovarjal diafizitizem. Navkljub nasprotovanju cesarja Anastazija se je na položaju obdržal še do leta 516, ko je bil naposled vendarle odstavljen.

228. Flavijana II., patriarha ene od štirih velikih cerkva v letih 498‒512, je postavil in odstavil cesar Anastazij. Čeprav je bil leta 509 primoran podpisati Zenonov Henotikon, ga ni nikoli interpretiral tako, da bi nasprotoval sklepom kalcedonskega koncila in je skušal ohraniti v Antiohiji ravnotežje med ortodoksnimi (diafizitskimi) verniki in monofiziti. Bil je (kar je absurdno) obtožen nestorijanstva. Leta 511 so ga monofiziti skušali na silo odstaviti, a so kalcedonsko usmerjeni duhovniki s podporo menihov iz Flavijanovega nekdanjega samostana (Tilmognon) ta poskus v kali zatrli. Zdi se, da so ti dogodki spodbudili radikalizacijo Anastazijeve miafizitske usmeritve: tako jeruzalemski patriarh Elija kot tudi Flavijan sta tedaj izgubila njegovo podporo in sta bila leta 512 na cerkvenem zboru v Sidonu odstavljena (glavni pobudnik tega je bil Filoksen, eden vodilnih miafizitskih teologov tistega časa), vendar se je Eilja s posredovanjem sv. Sabe pri cesarju še obdržal na položaju (Di Berardino, Nuovo dizionario patristico, geslo: Elia di Gerusaleme). Flavijan je bil izgnan v Petro (v današnji Jordaniji), kjer je leta 518 umrl. Njegova odstavitev je zanetila osrednje notranjepolitično dogajanje zadnjih let Anastazijev vladavine, tj.. Vitalijanov upor leta 513, o katerem, nekoliko presenetljivo, v Schönlebnovi drami ni sledu. Zaradi obrambe ortodoksnih kalcedonskih teološkh stališč je bil Flavijan kmalu po smrti razglašen za svetnika grške pravoslavne, pozneje pa tudi rimokatoliške Cerkve.

229. Posamezno je napovedanih pet suličarjev, pri čemer je četrti izpuščen (omenjajo se samo prvi, drugi, tretji in peti). Dejansko v prizoru nastopijo samo trije (prvi, drugi in tretji).

230. V grški mitologiji so driade ženska božanstva, ki so prebivala v drevesih.

231. Gora na Siciliji, ki je slovela po obilju cvetja in čebel in zato odličnega medu. Ob vznožju je bilo mesto z istim imenom (Plinij 11, 13, 13, § 32; Vergilij, Ekloge 7, 37; Ovidij, Žalostinke 5, 13, 22; Silij Italik 14, 200; Marcijal. 7, 88, 8; 10, 12, 3).

232. Maloazijska reka Gediz, ki je danes v Turčiji. Teče skozi Sardsko ravnino (kjer je bila v arhajski dobi antike Lidija) in se izliva v morje v Izmirskem zalivu. V antiki je razmejevala Ajolijo in Jonijo. Veljala je za zlatonosno in antični avtorji, zgodovinarji, naravoslovci, potopisci in pesniki jo omenjajo na številnih mestih, tako npr. Herodot 1.55; 1.80; 5.101 (kot lidijsko reko); Pavzanija. 3.9.6; 5.13.7; 7.27.12; 10.4.6; 3.9.6; Plinij 5, 29, 31§ 119); Vergilij, Georgike 2, 137; Eneida 7, 721.

233. Od tukaj dalje je v naslednjih štirih verzih v diplomatičnem prepisu zamik v desno, ker gre za krajše verze, adonije. Prevod zamika ne ohranja.

234. Klorida (Chloris) je boginja cvetov in cvetlic, ki jo lahko enačimo s Floro.

235. Macedonij II. je bil patriarh cerkve v Konstantinoplu (495–511). Čeprav je bil imenovan na mesto nasilno odstavljenega Evfemija (490–496), je do slednjega izkazoval globoko spoštovanje. V svojem teološko dinamičnem razvoju je postal skupaj z jeruzalemskim patriarhom Elijo I (494‒516) eden najpomembnejših zagovornikov ortodoksne oziroma kalcedonske veroizpovedi. Cesar Anastazij je tako »z laskanjem kot tudi z grožnjami« od njega skušal doseči, da bi se odpovedal diafizitizmu. Že leta 507 je bil nanj organiziran atentat, ki pa ni uspel. To je izzvalo v Konstantinoplu velike nemire. Še večji nemiri so izbruhnili tri leta pozneje, ko je Anastazij zaradi patriarhovih vse bolj radikalnih kalcedonskih stališč s pomočjo menihov in mestnih oblasti proti njemu organiziral proteste in javne napade, ki pa so izzvali protiproteste. Cesar se je bil primoran umakniti v zavarovano palačo in pripraviti ladje za primer, če bi moral bežati pred razjarjenim ljudstvom, ki so ga vodili ortodoksni menihi. V pogajanjih je pristal na Macedonijeve pogoje, a je že naslednje leto proti njemu sprožil sodni proces. Obsodili so ga s sodelovanjem evtihetskega škofa Ksenaija in dveh lažnih prič, ki sta trdili, da sta z njim sodelovali pri nekem zločinu. Temu so dodali še absurdno obsodbo zaradi nestorijanstva in potvorbe pisma sv. Pavla. Cesar je zahteval, naj mu izroči akte kalcedonskega koncila, kar pa je Macedonij zavrnil. Zato ga je dal ponoči prijeti in izgnati v Evhajto tako kot njegovega predhodnika Evfemija. Z njegovim pregonom se cesarica Ariadna ni strinjala. Macedonij je umrl leta 517 v Gangri (prim.: Bralec, Cerkvena zgodovina 2.70, 2.74 (576‒577); Nicks, The Reign of Anastastius I., str. 178; Meier, Anastasios I., str. 266).

236. Čeprav je napovedan le en satrap, število nastopajočih Bizantincev pa ni opredeljeno, potem v prizoru dejansko nastopita dva satrapa in sedem Bizantincev.

237. Besedna igra: prestol bo obstal na železnem temelju (ferreæ basi), če bo le-ta učvrščen z železom (ferro), tj. »z mečem«.

238. V rokopisu namesto besede turpes nastopa torpes, kar je očitna pisarjeva napaka. Pojavitev osebe z imenom Torpes, ki se sicer pojavi v drami, na tem mestu ne bi bila smiselna.

239. Verz v latinski predlogi ima kar 19 zlogov, kar je odločno preveč za senar. Res je kar na šestih mestih hiat, ki ga je mogoče odpraviti na ustaljene načine (z aferezo in sinalefo), s čimer bi postalo število zlogov običajno, vendar tudi to (kar bi sicer povsem izmaličilo zvočno podobo besedila) ne prinese zadovoljive rešitve. Do besede Imperî je metrika regularna, težave nastopijo z repliko Petega Bizantinca: v zadnjih dveh stopicah, ki bi smeli imeti od 4 do 6 zlogov, jih je kar 8. Zdi se, da je v latinski predlogi en ubi preveč: če ga izpustimo, dobi verz kolikor toliko metrično sprejemjivo obliko, v kateri pa je še vedno 5 hiatov, vendar je zvočna podoba besedila v tem primeru še prepoznavana. Morda je posredi nenatančnost prepisovalca besedila.

240. Anastazijeva ortodoksno usmerjena naslednika Justin I (518 ‒527) in Justinijan (527‒565) v vlogi verskih preganjancev sta še posebej primerna za poudarjeno ponazoritev Anastazijeve heretične nestrpnosti. Pri Georgiju Cedrenu (635PG 121,692B‒C.) beremo, da so proti koncu Anastazijevega življenja nanj pripravljali atentat. Ko je bila zarota razkrita, je dal cesar prijeti in usmrtiti številne osebe. Med prijetimi sta bila tudi Justin in Justinijan. V sanjah se je Anastaziju prikazal strahovit mož in ga posvaril, da sicer sme pokončati ostale zarotnike, da pa naj tema dvema ne stori ničesar zlega in da bi jima tega niti ne mogel, tudi če bi hotel. Ko mu je cesar ugovarjal, da sta vendar veleizdajalca, ga je prikazen zavrnila z besedami, da sta, nasprotno, primerni posodi za božjo voljo in da bosta vsak ob svojem času služila Bogu. Cedren (11. in 12. st.) je pozen vir, zato Meier (Anastasios I., str. 319‒320) meni, da lahko o vpletenosti obeh poznejših cesarjev v zaroto zgolj ugibamo. Način, kako se je Justin po Anastazijevi smrti vzpel na prestol, govori prej proti temu. Prokopij v Skrivni zgodovini (Historia Arcana 6.5‒10) navaja, da naj bi vojskovodja Janez Kirtos v času izavrijske vojne, torej v zgodnjih letih Anastazijeve vladavine, zaradi neke pomote dal prijeti Justina (tedaj vojaškega častnika) in ga obsoditi na smrt; tedaj pa ga je tri noči zapored sanjska prikazen velikana opominjala, naj ga oprosti, saj ga čakajo v življenju večje naloge. Mogoče je, da je bila ta zgodba prenešena v poznejši čas in da je bil vanjo vpleten še Justinijan.

241. V tem prizoru je zaradi nedoslednih okrajšav težko razločiti, katera replika je Justinijanova in katera Justinova. Okrajšave so razvezane glede na vsebino posameznih replik.

242. Sicer lepo čitljivo, a pomensko nerešljivo mesto v rokopisu: Vcahe.

243. Enako kot njenega moža Molorha tudi Tarsile v zgodovinskih virih ni bilo mogoče najti. Morda si je Schönleben ta dva lika preprosto izmislil, lahko pa ju je našel v kakšnem drugem zgodovinskem kontekstu ali nam neznanenem viru in jo umestil v svojo zgodbo.

244. Tu bi zelo verjetno moralo biti fetus namesto fatus, ker je v tem pasusu ves čas poudarek na rodu oziroma rodni krivdi. Po svoje je sicer razumljivo, da Anastazij reagira na besede (fatus) enega od sinčkov (»Kaj sikaš, bedna kača!«), a po drugi strani bi se na besede lahko odzval tudi tako, da bi opsoval njun rod (fetus). V tem primeru bi se Anastazijeva replika v prevodu lahko glasila: »Nizkotne kače plod.«

245. Mišljen je spremljevalec, tj. vojak, ki je bil ob Anastaziju in kateremu je ta ukazal, naj ubije otroka.

246. O tem, da so nenavadni, čudežni pojavi naznanjali skorajšnjo Anastazijevo smrt, govori več virov. Janez Malalas iz srede 6. stoletja (in Velikonočna kronika (Chronicon Paschale)), ki zajema iz njegove Kronografije piše o grmenju in bliskanju v cesarjevi zadnji noči. Pri antičnih piscih je takšno neurje pogosto znamenje, da se od življenja poslavlja slab, grešen vladar, in napoved njegove kazni. Obenem naj bi hudodelneža bliski in grmenje tudi prestrašili, da bi tako umiral v tesnobi, ki jo je s svojimi tiranskim vladanjem zbujal v ljudeh. Za Anastazijeva velika greha sta veljala lakomnost in pa seveda krivoverstvo (prim. Meier, Anastasios I, str. 53). Po poročilu (Anastaziju nenaklonjenega) Teodorja Bralca, naj bi cesar iskal zatočišče pred nevihto in grmenjem v palači, a ga je tam ubila strela. Nekoliko mlajši kronist Teofanes (umrl 814) omenja, da naj bi cesar malo pred smrtjo zblaznel.

247. Sodeč po didaskalijah (strofa, antistrofa in epoda) je mogoče sklepati, da se je ta del dramskega besedila pel.

248. Strofa je oznaka kitice v pesništvu, zlasti pa v grški zborski poeziji, kjer je največkrat označevala prvi del triadične kompozicije; sledila ji je metrično enaka antistrofa, tej pa epoda z drugačno metrično strukturo. Beseda strofa izvorno pomeni »obrat« ‒ v prenesenem pomenu pa naj bi najprej pomenila del pesmi, ki jo je zbor pel, ko se je pomikal v eno smer plesišča (med gibanjem v obratno smer je pel antistrofo, med epodo pa naj bi miroval). Ta razlaga ni povsem zanesljiva, vsekakor se je beseda že kmalu uporabljala v pomenu, ki ustreza našemu izrazu »kitica«. Izraz »epoda« pa je pozneje označeval lirske pesmi, katerih kitice so sestavljene tako, da daljšemu verzu sledi krajši verz z drugačno metrično strukturo (arhilohejem sledijo razni daktilski ali jambski verzi). Zanimivo je, da so v spremnem besedilu pesemske oblike nakazane le občasno in ne dosledno v celotni drami. Morda gre za površnost pri prepisu. Označevanje in tudi uporaba teh metričnih oblik pa je imela verjetno didaktični namen.

249. Kot je bilo že omenjeno so fasces (butare oziroma svežnji šib povezani okrog sekire, ki so jih liktorji nosili pred najvišjimi nosilci oblasti v antičnem Rimu) znamenje avtoritete in so pogosta metonimija za oblast.

250. Antistrofa je oznaka kitice v grških dramskih zborih, ki se metrično ujema s strofo, in ki se je pela, ko se je zbor na odru začel v plesnem koraku pomikati v drugo smer. Metrično se ujema s strofo, v vsebinskem pa je pogosto z njo v nasprotju.

251. Iz poznejšega mesta v besedilu je očitno, da so školjke, iz katerih so pridobivali škrlatno barvo (dejansko so jo pridobivali iz polžev), tu razumljene kot neke vrste črvi. Črvi ‒ »pravi« črvi, ki s školjkami ali polži seveda niso v tesnejšem zoološkem sorodstvu ‒ pa so bili metonimija oziroma simbol smrti. To je nedvomno hoteno sporočilo te podobe s črvi. Besedilo izvirnika pa omogoča še drugačni (dodatni) pomenski niansi. Ena je, da školjka izlije svojo barvo (purpura), jo zmeša s svojo lastno krvjo in tako škrlatno obarva kraljevi plašč. S precej »akrobatsko« hermenevtiko pridemo do druge: školjka svojo barvo (purpura) zmeša s človeško krvjo ‒ bodisi tisto, ki jo kralji prelijejo, bodisi njihovo lastno ‒ in tako nastane barva kraljevega škrlata. V prvem primeru, ki je sicer slovnično enostavnejši in v toliko verjetnejši, je poudarek na tem, da je oblast neločljivo povezana s smrtjo (tu živalsko): kraljevega dostojanstva (oziroma simbola le-tega) ni brez smrti. V drugem pa je poudarek na krvi oziroma trpljenju, ki ga povzročajo, a tudi trpijo kralji (kolikor se ves čas vanje zabadajo osti skrbi in kolikor na koncu umrejo), pri tem pa ni izključena niti misel, da morajo za kraljevo dostojanstvo umreti tudi školjke. V vsakem primeru pa ti stihi govorijo, da je kraljevo dostojanstvo neločljivo od »črvov«, torej od smrti.

252. Epoda je sicer vrsta lirskih pesmi, v kateri daljšemu verzu sledi krajši verz. Izraz se je ustalil za poimenovanje Horacijevih pesmi. V tem primeru najverjetneje označuje pripev oziroma tretjo kitico v triadi skupaj s strofo in antistrofo.

253. V rokopisu je problematično zapisana beseda reppete (izhaja iz glagola repeto); očitno napačen je podvojeni »p«. Po merilih sodobnega slovenskega pravopisa je potrebno besedo turba, ki je vokativ, ločiti od ostalega besedila z vejicama.

254. Poskus posnetka neprevedljive besedne igre v izvirniku, ki pa temelji na asociativni, neutemeljeni etimologiji, po kateri naj bil bila sorodna samostalnik gemma (»dragulj«, tu pravzaprav »biser«) in glagol gemino (»podvajam«). V bolj dobesedni obliki bi se prevod torej glasil: »in biser se imenuje, mórda, ker podvaja strah.«

255. Sprememba verza, ne gre za premore.

256. Zelo verjetno je mišljeno znamenje strele. Predpostavljamo, da ga je tretji strah držal v rokah. S strelo so namreč pogosto kaznovani krivoverci v jezuitskih dramah. Pravilnost domneve potrjuje šesti strah, ki jo pozneje nedvoumno omeni (fulminis ignes).

257. Dejstvo, da se na tem mestu pojavi glagol peti (canit) še dodatno dokazuje, da so bili zbori v drami najverjetneje peti.

258. Najbrž je crudele v tej povedi posamostaljeni akuzativ pridevnika, ki je odvisen od illudens. Temu sledi tudi prevod.

259. Verjetno je mišljen sv. Torpes, zgodnji krščanski mučenec, o katerem obstajajo samo legendarna poročila, najzgodnejša šele iz 9. stoletja. Zaradi vere naj bi bil obglavljen pod cesarjem Neronom (domevno leta 65). Po eni od legend so čoln, v katerega so naložili njegovo glavo in truplo skupaj s petelinom in psom (ki naj bi oskrunila njegove posmrtne ostanke), spustili po reki Arno. Čoln je priplul vse do današnjega Saint‒Tropeza na Azurni obali (ki je dobil po njem ime), mučenčeve relikvije pa so bile nedotaknjene. Kratka svetnikova replika je po vsebini izredno splošna (nestalnost sreče v človeškem življenju) in težko je najti pravi motiv za njegov nastop v tem prizoru. Z apostolom Bartolomejem ga povezuje le »potovanje« njunih relikvij. Tudi v tem primeru je bil verjetno v ozadju predvsem didaktični motiv.

260. Izpuščeni končni »m« pri besedi perpetim v rokopisni predlogi nakazuje na možnost, da je obstoječi rokopis nastal po nareku.

261. Bizantinski kronist Teodor Bralec (Theodorus Lector, gr. Theodoros Anagnostes, poimenovan po funkciji bralca v Hagiji Sofiji, cerkvi svete božje modrosti, ki jo je opravljal v zgodnjem v 6. stoletju) omenja, da je Anastazij dal prenesti relikvije apostola Bartolomeja iz Armenije v mezopotamsko mesto Dara(s), ki ga je s temeljito prenovo in utrjevanjem napravil za središče obrambnega sistema na perzijski meji in ga po sebi poimenoval Anastasiopolis (okrog leta 507). Pozneje so se apostolove relikvije pojavile na otoku Lipari in bile leta 838 prenešene v baziliko v Beneventu, kjer jih hranijo še danes. Pri Schönlebnu apostol Bartolomej nastopa kot nebeška prikazen, ki cesarja graja in mu očita nasilje nad svojimi posmrtnmi ostanki; po Teodorjevih besedah pa naj bi cesar to storil, ker naj bi se mu apostol prikazal v sanjah in mu povedal, da prezvema varstvo novega mesta (Teodor Bralec,Cerkvena zgodovina 2.58, str. 211‒212). Pri Schönlebnu torej apostol očita Anastaziju dejanje, ki naj bi mu ga po izročilu celo sam sugeriral – in to po izročilu, ki Anastaziju sicer ni bilo naklonjeno: Teodorjeva pripadnost kalcedonski veroizpovedi je namreč precej močno vplivala na njegov prikaz cesarjeve vladavine (Nicks, The Reign of Anastasius I, str. 19).

262. Átropos je tretja od Mojr oziroma Park, ki prereže nit človeškega življenja (rimska Morta).

263. Navezava na rimski pregovor: »Razsrjeni bogovi imajo volnene noge.« To pomeni, da neopazno zasledujejo tega, ki jih je razsrdil (prim. Macr. Saturnalije 1, 8, 5; Petr. 44, v. 789).

264. Anastazijevo nočno videnje (cesar sam trdi, da to niso bile sanje) in naslednji prizor, v katerem o svojih sanjah pripoveduje Amancij, opisuje bizantinski kronist Janez Malalas (okrog 491‒578). Dogodek, še zlasti pa simbolika števil (5 in 14), sta enigmatična: in sta izzvala različne interpretacije. Schönlebnova Druga prikazen kar sama razloži, da se število nanaša na leta Anastazijevega življenja (takšno interpretacijo najdemo že pri srednjeveških kronistih Simeonu Magistru 102.5, Georgiju Cedrenu 636 PG 121.692D in Janezu Zonarasu 14.4.22, ki v opisu dogodka zapišejo: »14 let«). Druge intepretacije so še veliko manj prepričljive, najverjetne pa se zdi, da števili, katerih natančni pomen se nam izmika, v kodirani govorici apokaliptičnega žanra namigujeta na bližnji konec cesarjevega življenja in celotnega sveta (prim. Meier, Anastasios I., str. 55).

265. Konec prejšnjega in ta verz delujeta izredno nenavadno. K smiselnosti prevoda bi precej prispeval popravek doleo v delere: »et falcem lege / Annos Tyranno delere quattuordecim.« Kar bi pomenilo: »Prebudi se iz sna in beri: štirinajst / je let tiranu od življenja srp odžel.«

266. Poanta zaključka tega prizora je litanijsko ponavljanje cesarjeve obtožbe oziroma krivde (moriere, reum).

267. Po več virih (npr.:Prosopography of the Later Roman Empire, str. 67‒68) je bil evnuh Amancij v letih 513‒518 cubicularius, »komornik svete cesarske spalnice«, zadnje leto pa tudi praepositus sacri cubiculi, torej »načelnik komornikov svete spalnice«, ki jih je bilo zelo veliko (po nekaterih virih naj bi jih bilo celo več tisoč; prim. Kazhdan, The Oxford Dictionary of Byzantium, str. 1154: »Koubikoularios«). Po Anastazijevi smrti naj bi poskusil utreti pot na cesarski prestol svojemu kandidatu Teokritu in je v ta namen podkupil bodočega cesarja Justina; ta pa naj bi si s podkupnino pomagal zagotoviti svojo lastno izvolitev. Po kronanju je Amancij izzval v Konstantinoplu nemire, bil obsojen na smrt in bil usmrčen. Po nekaterih virih (Psevdo-Zaharija (465‒ 536), Cerkvena zgodovina (Historia Ecclesiae) 8.1) naj bi bil edini razlog za usmrtitev njegovo nasprotovanje Justinovi religiozni politiki, torej njegov monofizitizem. To potrjuje več virov: Amancija so pozneje šteli med monofizitske mučence. Prav njegova »heretičnost« je zagotovo motiv, zaradi katerega ga je Schönleben uvrstil med like svoje drame.

268. Pridevnik cimmeria ob samostalniku nox izhaja iz besede chimaera, tj. »privid«.

269. Na tem mestu najverjetneje nekaj besedila manjka, ker je verz sredi trimetrov (12–15 zlogov) nekoliko krajši (10 zlogov).

270. Čeprav je na začetku drugega zbora napovedana Nemezis, se dejansko med govorci v tem prizoru pojavita Prva in Druga usoda. V tej drami se številni liki razlikujejo zgolj po zaporedni številki, kar sugerira, da njihova identiteta ni močno individualizirana. To velja tako za socialne (položajne, poklicne ali geografsko-politične oznake ljudi, npr.: satrapi, suličarji, Bizantinci) kot za božanstva (npr. driade) in alegorične personifikacije (npr. skrbi, strahovi). Pri množičnih prizorih je to povsem razumljivo, pri alegorijah pa se zdi glavni namen tega dramaturško razgibanje prizora. Podvojitev pojma usoda (Fatum) kot tistega, kar neizprosno določa življenje, je vsebinsko precej nenavadna. Zdi se, da je motivirana čisto dramaturško. Morda pa je tovrsten vzorec množenja likov, tudi alegoričnih personifikacij, uporabljen že povsem »manieristično«, tj. shematično.

271. Tj. vodna ali peščena ura.

272. Ob pridevniku bilanx (v dobesednem pomenu »z dvema skledicama«) je prišlo do izpusta samostalnika, tj. libra (»tehtnica«).

273. Prim. Prd 7,17 (standardni prevod): »Ne bodi preveč krivičen in ne bodi tepec. Zakaj bi umrl pred svojim časom?«

274. Prg 10,2 (standardni prevod): »Pravičnost pa rešuje smrti.«

275. Ps 7,15 (standardni prevod): »Glej, snuje zlo, / z muko spočne in rodi prevaro.«

276. Na tem mestu (in potem v nadaljevanju na tej strani še dvakrat) so v rokopisni predlogi (kot že večkrat pred tem) zapisane črtice (kot nekakšni daljši pomišljaji), katerih vloga ni jasna. Čeprav se zdi, da morda nakazuje prekinitev besedila, temu ni tako. Morda je na tem mestu bil krajši premolk pred naslednjo repliko.

277. Ps 7,17 (standardni prevod): »Njegova zloba se vrne na njegovo glavo, / na njegovo teme se spusti njegovo nasilje.«

278. Prim. EstG E,23 (EstG 14,23) (standardni prevod): »[D]a bo zdaj in tudi pozneje nam in vsem dobro mislečim Perzijcem dan rešitve, njim, ki so nas ogorožali, pa dan pogube.«

279. Prg 15,10 (standardni prevod): »[K]dor sovraži opomin, bo umrl.«

280. 2 Tes 1 (standardni prevod): »Pravično je namreč, da Bog povrne s stisko tistim, ki vas stiskajo, vam, ki stisko trpite, pa povrne z olajšanjem.«

281. 2 Pt 2 (standardni prevod): »[K]i bodo skrivaj uvajali pogubne ločine. Celo Gospodarja, ki jih je odkupil, bodo tajili.«

282. Očitno napačno navedena referenca, gre za (okrajšan) navedek iz Jobove knjige: Job 36,13-14 po Vulgati. Dalmatinov prevod: »Kadar Hinauce ſerd sadene [...], taku bo nyh duſha s'martrom vmèrla.« Standardni prevod: »Izsiljevalci se vdajajo jezi, / ne kličejo na pomoč [...] Njihova duša umre v cvetu mladosti.«

283. V rokopisu je očitna napaka: zaradi izpuščene črke »r« stoji namesto armabit (tj. »bo oborožila«) amabit (tj. »bo ljubila«), kar seveda ne daje nobenega smisla.

284. Nekoliko prirejen navedek iz Knjige modrosti 5 po Vulgati (Mdr 18 in 23): »accipiet armaturam zelus illius et armabit creaturam ad ultionem inimicorum [...] ibunt directae emissiones fulgorum[...] et ad certum locum insilient.« Dalmatin (Mdr 5, 17‒21): »On bo ſvoj ajfer vsel sa en Arnoſh, inu bo te ſtvari s'oroshjem pèrpravil k'maſzhovanju, zhes Sovrashnike. [...] Te ſtrile tiga bliſkanja bodo raunu sadejvale.« Standardni prevod (Mdr 5,17): »Svojo ljubosumnost bo vzel za bojno opravo, stvarstvo bo oborožil, da bo kaznoval sovražnike. [...] Švigale bodo natančno naperjene puščice bliskov, kakor z usločenega loka oblakov bodo letele v cilj.«

285. V latinskem besedilu je kot metonimija za smrt imenovano »zvonjenje za umrle« (classium), v slovenskem prevodu je metonimija za smrt »navček«.

286. Dve frazi v enem izrazu: absigno je srednjeveška varianta antičnega glagola resigno, ki ima tu pomen »odpisati«, »razveljaviti«, »izničiti« (namreč obljubo, pogodbo ipd.). Označiti z ogljem pa je pomenilo toliko kot sramotiti (prim. Plavt Merc. 409, Pers. 5, 108).

287. V latinskem izvirniku je z besedo rima (tj. »zareza«) imenovan manjši blisk, s čimer je nakazano, da se neurje umirja.

288.

1Menih sveti Saba (439–532), rojen v Kapadokiji, je večinoma živel v bizantinski provinci Palestina Prima, ki je ležala na področju današnjega Izraela in Jordanije. Ustanovil je več samostanov, med temi znameniti Mar Saba nad Cedronsko dolino (leta 483 ali 484), ki je danes eden najstarejših še delujočih samostanov na svetu. Menihi tega in iz njemu podrejenih samostanov se imenujejo sabaiti. V drami je prikazan kot povsem samoten puščavnik, kar je nekaj let tudi bil. Nekaj časa je sicer preživel tudi v cenobitskem samostanu, večinoma pa v t. i. lavrah (tj. poseben tip samostana, ki ga sestavlja več jam ali celic, v katerih ločeno živijo posamezni puščavniki, ki pa pa jih kot središče povezuje cerkev in včasih tudi skupna obednica). Nedvomno je pomemben motiv za to, da nastopa v tej drami, njegova trdna privrženost kalcedonski ortodoksiji in ostro nasprotovanje monofizitizmu, ki se je izrazila tudi v dejavnem in bojevitem političnem delovanju v času, ko so cerkvene skupnosti v Konstantinoplu, Aleksandriji in Antiohiji vodili monofizitski patriarhi. Pri tem je očitno užival precejšen ugled celo na nasprotno usmerjenem dvoru, zlasti pri cesarici Ariadni, deloma pa celo pri Anastaziju. Med drugim je leta 512 vodil meniško odposlanstvo, ki jo je na dvor poslal ortodoksno usmerjeni jeruzalemski patriarh Elija I. (494‒516) in razmeroma uspešno posredoval za njegovo stvar. Elija je kljub temu, da je nasprotoval odstavitvi kalcedonsko usmerjenega konstantinopelskega patriarha Macedonija II. (495–511) in si s tem nakopal cesarjevo jezo, za nekaj let še ostal na položaju. Ko pa je bil leta 516 vendarle odstavljen, je Saba skupaj s sobratom Teodozijem zbral okoli 10.000 puščavniških menihov, ki so od novega jeruzalemskega patriarha Janeza III. (516‒524) zahtevali ‒ in tudi dosegli ‒ izobčenje nekaterih najpomembnejših monofizitskih teologov in vseh tistih, ki niso priznavali kalcedonske veroizpovedi. Vsekakor je Saba veliko prispeval k temu, da je jeruzalemska cerkev ostala pripadna kalcedonski veroizpovedi (prim. Nicks, The Reign of Anastasius, str. 195, Meier, Anastasios I, str. 315).

2 

289. Tukaj bi lahko stal tudi vprašaj.

290. Najverjetneje od tod naprej in vse do konca prizora razdelitev verzov v rokopisu ni ustrezna. Glede na vsebino je ustreznejša takšna, kot jo predlagajo uredniški popravki v diplomatičnem prepisu, ki mu sledi ta prevod. Nenavadno je, da se – kolikor je mogoče razbrati iz izvirnika – v tem prizoru Elija in Saba ločita, a sta pozneje na razsodbi navzoča oba.

291. Dobesedno: »ki jih kaznuješ brez Sabe (ki ostaja) v nebeški špilji.« Sabova špilja je »nebeška« zaradi njegove pobožnosti, povezanosti z Bogom. Taka intepretacija ni brez nejasnosti in precejšnjih jezikovnih težav. Druga možna interpretacija pa je zelo vprašljiva zlasti vsebinsko: »ti, ki brez Sabe kaznuješ (namreč zločince) v nebeški jami.« Beseda specu tu ne bi pomenila »špilje, puščavniškega prebivališča«, temveč »jamo, v katero bi bili za vedno vrženi pogubljeni«; nebeška bi se imenovala, ker je od Boga določena za zločince. Ne najboljša latinščina tega verza ne dopušča zanesljivega in nedvoumnega prevoda. Prva možnost se zdi vsebinsko verjetnejša, zato jo sprejeta v glavno besedilo.

292. Ta lik ni napovedan med nastopajočimi na začetku prizora.

293. Tudi ta lik ni napovedan med nastopajočimi na začetku prizora.

294. Tudi senca Ariadne ni bila napovedana v uvodu prizora. Njeni očitki niso podkrepljeni z dramsko zgodbo. Smrt Ariadne namreč v dramskem besedilu ni prikazana niti ni posredno nakazana.

295. Tj. tretja senca Pravičnosti, ki so napovedane samo kolektivno in tako z eno repliko tudi nastopijo.

296. Izredno težavno mesto, kjer besedilo ni smiselno. Domneva se, da gre za napake pri prepisu, ki zahtevajo obsežnejši popravek. Predpostavljamo, da za quae manjka nikalnica non in da je prepisovalec pri besedi plecti izpustil končnico »t«. Na ta način dobimo izoblikovan (odvisni) stavek: »quae non plectit reos / Reparata sæpè uita«), ki pa je smiselno še vedno nejasen: »pogosto moralno izboljšano življenje, ki ne udarja oziroma kaznuje grešnikov«. Različne mogoče intepretacije le-tega mesta so glede na sobesedilo zelo malo verjetne. Pomen stavka pa se zelo spremeni z malenkostnim popravkom glagola plectit v flectit. Tako dobimo docela smiseln in kontekstualno ustrezen stavek: »življenje, ki ni pogosto (moralno) izboljšano (ali: obnovljeno) in ne spreobrne grešnikov«. Navedeni popravki nimajo močnih paleografskih argumentov, verjetnejši pa so ob domnevi, da je zapis nastajal po nareku.

<<

>>