1Cilj učnega gradiva je bil prikazati uporabnost jezikovnih korpusov za analizo družbenokulturnih pojavov, ki jih lahko raziskujemo na podlagi jezikovne rabe v specializiranem diskurzu. Pokazali smo, kako korpusnoanalitične tehnike omogočajo ugotovitve, ki presegajo intuicijo raziskovalke oz. raziskovalca in tako ponujajo večjo preglednost, objektivnost, zanesljivost in ponovljivost raziskav, kar postajajo vse pomembnejša načela tudi na področju humanistike in družboslovja.

2Glavni doprinos tega učnega gradiva lahko razdelimo na tri dele. Najprej smo pokazali, kako pomembno je razumeti vsebino in strukturo podatkov, ki jih uporabljamo v raziskavi, da lahko čim bolje izkoristimo njihov potencial. Nato smo predstavili, kako lahko nabor standardnih metod korpusne analize uporabimo za veliko več kot le kvantifikacijo in preproste poizvedbe v korpusu. Namesto tega smo rezultate, pridobljene s konkordančnikom, sistematično uporabili kot odskočno desko za podrobno ročno kvalitativno analizo, ki rezultate previdno umešča v ustrezni družbenojezikovni kontekst. Čeprav smo preučevali razprave iz slovenskega parlamenta, so predstavljeni analitični postopki splošni in jih je mogoče uporabiti tudi na (parlamentarnih) korpusih v drugih jezikih. Nenazadnje smo analizo umestili tudi v resnično raziskovalno okolje, s čimer smo skušali prikazati uporabnost splošnih metod korpusne analize za obravnavo številnih raziskovalnih vprašanj na področju humanistike in družboslovja.