6.2.1 Izdelava podkorpusov

1Na podlagi metapodatkov, ki so na voljo v korpusu (glej Sliko 3b), korpus razdelimo na več delov, t. i. podkorpuse, in sicer glede na naslednja merila:

• Spol. Govorke in govorci so v korpusu označeni z eno od naslednjih kategorij v skladu s podatki iz uradnih sejnih zapisov državnega zbora: moški, ženska ali ni podatka (v primerih, ko so zapisi metapodatkov nepopolni). V tem gradivu uporabljamo le prvi dve kategoriji (moški, ženska), medtem ko tistih, za katere ni podatka o spolu, v analizo ne vključujemo.
• Vloga. Govorkam in govorcem je v korpusu pripisana ena od dveh vlog, in sicer član parlamenta oziroma zunanji govornik ⁵ (ta vloga označuje povabljene govorke in govorce, ki niso del parlamenta (npr. članice in člani vlade, predstavnice in predstavniki ministrstev ali nevladnih organizacij). V tem gradivu upoštevamo le govorce in govorke z oznako član parlamenta, ker se želimo osredotočiti na prispevke izvoljenih predstavnic in predstavnikov državljanov Slovenije.
• Tip. Poleg vloge je govorkam in govorcem v korpusu pripisan tudi njihov tip, ki ima eno od naslednjih dveh vrednosti: redni govornik ali predsedujoči. Prva kategorija označuje govorke in govorce v parlamentu, ki so v skladu s poslovnikom izrecno dobili besedo. V naši analizi upoštevamo le te. Tiste z oznako predsedujoči smo namerno izključili, saj je večina njihovih izjav namreč pogojena s postopkovnimi predpisi in dogovori in torej nanje ne vplivajo strankarska pripadnost, spol ali drugi dejavniki.
• Mandat. Vsak govor v korpusu je kategoriziran glede na parlamentarno obdobje, v katerem je bil izrečen (1.–7. mandat). Ker to presega meje naše raziskave, smo iz analize izključili obdobje odcepitve od Jugoslavije , ki je v korpusu označeno kot 11. sklic.
• Delovni organ. Korpus siParl 2.0 vsebuje govore s plenarnih zasedanj, z zasedanj delovnih organov državnega zbora (npr. Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti) in z zasedanj Sveta predsednika Državnega zbora. V tem gradivu analiziramo le govore s plenarnih zasedanj.

2Na podlagi teh meril izdelamo 14 podkorpusov, po dva za vsakega od sedmih mandatov, pri čemer eden vsebuje govore poslank, drugi pa govore poslancev s pripisano vlogo redni govornik. Poleg teh 14 podkorpusov izdelamo tudi podkorpuse, ki vsebujejo vse govore poslank in poslancev za vsak posamezni mandat in za vseh sedem mandatov skupaj.

6.2.2 Uporaba frekvenčnih seznamov

1V podkorpusih, ustvarjenih v prejšnjem koraku, bomo analizirali govore poslank in poslancev skozi čas, in sicer na podlagi podatkov s frekvenčnih seznamov, ki so ena od najosnovnejših korpusnih tehnik. Frekvenčni seznami prikazujejo rezultate od najbolj do najmanj pogostega. To tehniko lahko na primer uporabimo za sestavljanje frekvenčnega seznama vseh besed, ki so bile izrečene v parlamentu oziroma v govorih izbrane poslanke ali izbranega poslanca. V tej nalogi bomo s to tehniko pridobili podatke o številu vseh poslank in poslancev v posameznem mandatu ter številu njihovih govorov, vključno s skupnim številom pojavnic v teh govorih.

2Kot prikazuje Slika 4, je bilo v prvem mandatu prisotnih 14 poslank, ki so skupno izrekle več kot 3.500 govorov, kar je le malo manj kot milijon pojavnic. Povprečno je to skoraj 260 govorov oziroma 69.000 pojavnic na poslanko. Vendar pa je porazdelitev med poslankami zelo neenakomerna, pri čemer sega od skoraj 700 govorov oziroma več kot 170.000 pojavnic do manj kot 40 govorov oziroma 9.000 pojavnic.

3Po številu govorov je na prvem mestu Danica Simšič, članica Demokratske stranke Slovenije, manjše opozicijske stranke iz prvega mandata. Ta poslanka je prispevala 680 govorov ali skoraj 19 % vseh govorov v celotnem podkorpusu, kar je skoraj 3-kratno povprečje pri ženskah. Podatek o deležu govorov smo pridobili tako, da smo število njenih govorov delili s številom vseh govorov poslank (glej Slika 4, levo: Total frequency in Simšič, Danica), podatek o razmerju glede na povprečje pa smo pridobili tako, da smo število poslankinih govorov delili s povprečjem števila vseh govorov, ki ga dobimo tako, da skupno število govorov poslank delimo s številom vseh poslank (glej Slika 4, levo: Total frequency in Total number of items).

4Po številu pojavnic je poslanka z največjim prispevkom v tem podkorpusu Metka Karner Lukač, članica Slovenske ljudske stranke, najstarejše stranke v Sloveniji. Njeni govori vsebujejo 173.067 pojavnic ali 18 % celotnega podkorpusa, kar je skoraj 3-kratnik povprečja. Poslanka z najnižjim številom govorov in pojavnic je Mihaela Logar, prav tako članica Slovenske ljudske stranke, ki je v svojem 4-letnem mandatu spregovorila le 39-krat, v njenih govorih pa je nekaj več kot 9.000 pojavnic, kar je skoraj 20-krat manj od prvouvrščene govorke. Poleg tega je še zanimivo, da približno polovica vseh prispevkov pripada le trem poslankam, in sicer že omenjenima poslankama ter Bredi Pečan, članici Socialnih demokratov, katere govori so bili v povprečju tudi najdaljši. Ta podatek razberemo iz podatkov o povprečni dolžini govorov za posamezno poslanko, pri čemer povprečno dolžino govora izračunamo tako, da število vseh pojavnic za posamezno poslanko (glej Slika 4, desno) delimo s številom vseh govorov te iste poslanke (glej Slika 4, levo).

6.2.3 Primerjalna analiza

1Za potrebe primerjalne analize zastopanosti moških in žensk v slovenskem parlamentu skozi čas zabeležimo število poslancev in poslank ter število pojavnic v vsakem od 14 podkorpusov (glej razdelek 6.2.1 Izdelava podkorpusov). Ker zbirnih tabel s podatki ne dobimo neposredno v konkordančniku, si pomagamo tako, da podatke ročno vnesemo v preglednico, kot prikazuje Tabela 1. Grafični prikaz rezultatov si lahko ogledate na Sliki 5 in Sliki 6.

2Rezultati kažejo, da delež pojavnic, ki sestavljajo govore poslank, postopoma narašča skupaj z zastopanostjo žensk v parlamentu. Precejšen skok v zastopanosti žensk je mogoče opaziti predvsem v zadnjih dveh mandatih, vključenih v korpus siParl 2.0, kar je najverjetneje posledica sprejema spolnih kvot, v skladu s katerimi mora biti od leta 2011 35 % kandidatov na volitvah žensk (Selišnik in Antić Gaber, 2017). Pomembna pa je ugotovitev, da kljub temu, da so kvote eden najuspešnejših ukrepov za povečanje števila poslank (Selišnik in Antić Gaber, 2017), naša korpusna analiza prikazuje velika odstopanja med številom govork in številom pojavnic v njihovih govorih. Rezultati volitev so enostavno dostopni in raziskovalci in analitiki jih pogosto uporabljajo, število in vsebina govorov pa sta veliko težje dostopna, zato ju raziskovalci izven korpusnega jezikoslovja precej manj izčrpno preučujejo, kar predstavlja vrzel, ki jo želimo s to analizo premostiti. Podatki kažejo jasen trend, da poslanke prispevajo manjši delež vsebine, kot bi pričakovali glede na njihov delež v izbranem mandatu. To velja zlasti za drugi mandat, kjer govori poslank vsebujejo dvakrat manj pojavnic glede na njihovo število. Pravzaprav je le v četrtem mandatu prispevek žensk nekoliko večji od njihovega deleža v parlamentu. Zato lahko sklepamo, da več izvoljenih poslank ne pomeni nujno, da bo njihov glas tudi bolj prisoten v Državnem zboru. Vseeno pa se je v preteklih letih z večanjem števila poslank v parlamentu začelo povečevati tudi število njihovih govorov. Prispevek poslank se je s pičle desetine vseh govorov v parlamentu v prvih petih mandatih povečal na skoraj tretjino v zadnjih dveh mandatih, ki jih pokriva naš korpus.

6.3.1 Luščenje ključnih besed

1V tej nalogi bomo uporabili uveljavljeno tehniko korpusne analize, ki ji rečemo luščenje ključnih besed. S to tehniko izbrani korpus primerjamo z referenčnim korpusom in tako pridobimo najbolj značilno besedišče izbranega korpusa, torej (pod)korpusa, ki ga analiziramo. Referenčni korpus pa je običajno velik reprezentativni korpus ustreznega jezika, lahko pa je tudi kateri koli drug (pod)korpus, ki ga želimo uporabiti kot referenčno točko za primerjavo. V tej nalogi bomo primerjali podkorpusa govorov poslank in poslancev za posamezni mandat. Tako bomo pridobili podatke, na podlagi katerih bomo lahko opredelili najbolj izstopajoče teme v slovenskem parlamentu.

2Sliki 7 in 8 prikazujeta prvih 20 ključnih besed poslank in poslancev v sedmem mandatu. ⁸ Opazimo lahko velike razlike. Večina vseh prikazanih ključnih besed poslank je povezana s področjem zdravstvenega varstva, medtem ko ključne besede govorov poslancev pripadajo področjem zunanjih zadev, infrastrukture in pravosodja.

6.3.2 Analiza konkordanc

1Za nadaljnjo analizo izberemo prvih 100 ključnih lem z vsakega od štirih seznamov ključnih besed, pri čemer ne upoštevamo osebnih lastnih imen. Naš cilj je ročno kategorizirati leme, in sicer glede na prevladujočo temo, ki jo prepoznamo pri pregledu konkordanc za izbrano lemo. Konkordančni niz vsebuje seznam vseh pojavitev iskane pojavnice v kontekstu, kot prikazuje Slika 9:

• Konkordance je mogoče neposredno prikazati s klikom leme na seznamu ključnih besed. Prikaže se stran, kjer je na vrhu zaslona prikazana izbrana lema z vsemi zadetki (glej številko 1).
• Besede v rdeči barvi na sredini zaslona (glej številko 2) so zadetki iskane besede v našem podkorpusu, besedilo v črni barvi (glej številko 3) pa je kontekst.
• Besedilo v modri barvi na levi (glej številko 4) so metapodatki. V našem primeru je prikazan podatek o govorcu.
• S klikom želene konkordance lahko še dodatno razširimo kontekst (glej številko 5). Na podoben način lahko s klikom govorca pridobimo več metapodatkov.
• Prikaz lahko tudi prilagodimo, in sicer prek Možnosti prikaza (glej številko 6), ter prikažemo več metapodatkov ali širši kontekst.

6.3.3 Primerjalna analiza

1Parlament je v prvi vrsti zakonodajno telo, v katerem potekajo zakonodajne in proračunske razprave, ki so strukturirane po ministrstvih. Zato nam bo seznam 14 ministrstev trenutne slovenske vlade služil kot seznam kategorij za ročno označevanje tem. Kategorije so navedene v Tabeli 2. Lahko bi uporabili tudi številne druge sezname tem, vendar je takšen nabor tem po našem mnenju najbolj naravna izbira v specifičnem okolju parlamentarnega diskurza. Tem 14 vsebinskim kategorijam bomo dodali še 4 tehnične kategorije za ključne besede, ki jih ni mogoče uvrstiti drugam: razno – za ključne besede, uporabljene v razpravah o več različnih temah; slog – za očitne pogovorne ali žargonske ključne besede, ki so izrazito značilne za posamezne govorce, ideologija – za ključne besede, uporabljene za ideološko označevanje (npr. partijski, socialist), in interakcija/postopkovnik – za ključne besede, ki naslavljajo druge poslance ali pa so del postopkovnika. V Tabeli 3 so navedeni ponazoritveni primeri ročno pripisanih tem za prvih 10 ključnih besed poslank in poslancev.

2Tabeli 4 in 5 vsebujeta povzetek rezultatov ročnega označevanja prvih 100 ključnih lem poslank in poslancev v prvem in sedmem mandatu. Rezultati kažejo, da je nabor tem skozi čas in med spoloma primerljiv. Kljub podobnemu številu opredeljenih vsebinskih tem se poslanci in poslanke pri najbolj izpostavljenih tematikah zelo razlikujejo.

3V prvem mandatu večina (54 %) vseh analiziranih ključnih besed poslank spada v dve tematski kategoriji: Zdravje in Delo, družina in socialne zadeve, pri poslancih pa sta najpogostejši temi s podobnim deležem (55 %) Infrastruktura in Javna uprava. V sedmem mandatu sta najpogostejši temi poslank enaki kot v prvem mandatu, vendar predstavljata večji delež ključnih besed (58 %), pri poslancih pa je najpogostejša tema postala Zunanje zadeve. Razdelitve tem med spoloma ni mogoče v celoti razložiti s korpusno analizo, vendar pa dobljeni rezultati, ki pri poslankah kažejo izrazito zanimanje za zdravstvene in socialnovarstvene teme, pri poslancih pa premik z infrastrukturnih tematik na zunanjepolitične, zelo nazorno odražajo stanje v družbi. V času neodvisnosti je morala novonastala država oblikovati javno upravo in izgraditi infrastrukturo, za kar so bile v prvem mandatu potrebne intenzivne razprave. Zadnji mandat pa zaznamujejo živahna mednarodna trgovina in večje mednarodne varnostne grožnje, kar vpliva na zakonodajne in proračunske odločitve. V sedmem mandatu lahko še vedno zasledimo poudarjeno zanimanje za socialnovarstvene tematike, poleg tega pa tudi intenzivnejše razprave s področja zdravstva, kar je v veliki meri posledica močnega pritiska na proračun zaradi hude gospodarske krize v tistem obdobju, ki je negativno vplivala tudi na že propadajoči sistem javnega zdravstva.

4Opazimo lahko tudi, da v prvem mandatu poslanci in poslanke namenjajo skoraj enako pozornost (glede na delež analiziranih ključnih besed) večjemu številu tem kot v sedmem mandatu (5 skupnih tem z enako pomembnostjo v prvem mandatu oz. 3 skupne teme v sedmem mandatu). V prvem mandatu tako poslanci le rahlo pogosteje kot poslanke razpravljajo o Javni upravi (M: 14 %, Ž: 11 %), Gospodarstvu in tehnologiji (M: 8 %, Ž: 6 %) ter Pravosodju (M: 2 %, Ž: 1%), poslanke pa nekaj pogosteje o Kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani (M: 3 %, Ž: 4 %), medtem ko vsi razpravljajo enako pogosto o Obrambi (1 %). V sedmem mandatu so glede na delež analiziranih ključnih besed poslankam in poslancem enako pomembne zgolj tri teme, in sicer Finance (4 %), Pravosodje (3 %) in Javna uprava (3 %). Za poglobitev rezultatov bi bilo zanimivo raziskati, na kakšne načine poslanke in poslanci pristopajo k tem skupnim temam in o njih razpravljajo.

5Med temami, ki se pojavijo zgolj v podkorpusu govorov poslank, najdemo Izobraževanje, znanost in šport v prvem mandatu ter Zdravje, Delo, družino in socialne zadeve ter Kulturo v sedmem mandatu. Teme, ki se pojavijo zgolj pri poslancih, pa so Okolje in prostor ter Notranje zadeve v obeh parlamentarnih mandatih, Zunanje zadeve (v prvem mandatu) in Obramba (v sedmem mandatu). Presenetljivo je, da se najpogostejše tri teme poslank sploh ne pojavijo na seznamu tem poslancev, medtem ko se najpogostejše teme poslancev (Infrastruktura, Javna uprava, Zunanje zadeve) pojavijo na seznamu tem poslank, čeprav je delež teh tem majhen. Poleg tega je zanimivo, da tema Gospodarstvo in tehnologija pri poslankah izgubi na pomembnosti med prvim in sedmim mandatom, medtem ko to ne velja za poslance.

6Rezultati poleg različnih področij zanimanja kažejo tudi na slogovne razlike v razpravah poslank in poslancev. V obeh mandatih so poslanci uporabili precej več slogovno zaznamovanih besed (tj. Očitnih pogovornih ali žargonskih besed, ki so izrazito značilne za posamezne govorce) kot poslanke. Uporaba takšnih besed pri poslancih se je v sedmem mandatu v primerjavi s prvim mandatom potrojila, kar po eni strani kaže na večjo sproščenost poslancev na splošno, po drugi pa označuje spremembo v kulturi razpravljanja, ki je v zadnjih dveh desetletjih postala živahnejša in bolj neformalna. Opazimo lahko tudi, da so ideološke besede, ki običajno delujejo razdvajajoče, značilne le za poslance. To je v skladu z literaturo, kjer avtorji ugotavljajo, da so moške sporazumevalne strategije bolj agresivne in tekmovalne, medtem ko je ženski slog sporazumevanja bolj sodelovalen (Coates, 1997). Vendar naj opozorimo, da bi bilo treba te zaključke preveriti s podrobnejšo analizo, saj nekatere sodobne raziskave kažejo, da na sporazumevanje vplivajo številni dejavniki in je zato razlikovanje med moškim in ženskim načinom sporazumevanja pogosto preveč simplistično (prim. Ilie, 2013).

7Naša analiza kaže tudi na opazne razlike v vlogah in zanimanjih poslank in poslancev, kar je v skladu s prejšnjimi raziskavami, iz katerih je razvidno, da se ženske v primerjavi z moškimi bolj osredotočajo na t. i. Mehka zakonodajna področja. Diahrone primerjave razkrivajo, da temi Zdravje in Socialne zadeve ostajata med prednostnimi zanimanji poslank, osredotočenost poslancev pa se je premaknila s tem Infrastruktura in Javna uprava na Zunanje zadeve. V prvem mandatu je bila najpogostejša skupna tema Javna uprava, v zadnjem mandatu pa so poslanke in poslanci najpogosteje razpravljali o temi Finance. To pa ne pomeni, da poslanke zdaj več razpravljajo o t. i. Trdih zakonodajnih področjih. Pravzaprav je ravno nasprotno, saj analiza kaže, da so se poslanke v sedmem mandatu celo bolj osredotočale na t. i. Mehka zakonodajna področja kot v prvem mandatu.

6.4.1 Delo s frekvencami

1Najprej nas zanima, kako pogosto poslanci in poslanke uporabljajo lemo samostalnika »ženska« v različnih časovnih obdobjih (1992–2018). Izvedemo poizvedbe v vseh podkorpusih in v preglednico zabeležimo podatke o frekvenci, kot prikazuje Tabela 6. Ker želimo primerjati podkorpusa različnih velikosti, moramo namesto absolutne frekvence uporabiti normalizirano frekvenco, pri kateri je uporabljeno enako skupno število vseh besed v (pod)korpusu. Absolutna frekvenca je v primeru primerjave korpusov različnih velikosti namreč lahko zavajajoča. Če na primer pogledamo podatka o absolutni frekvenci izbrane besede za drugi mandat (Ž: 190; M: 794), bi lahko sklepali, da poslanci uporabijo samostalnik »ženska« štirikrat pogosteje kot poslanke. Ker pa je podkorpus govorov poslank v tem parlamentarnem mandatu veliko manjši od podkorpusa govorov poslancev, nam šele normalizirana frekvenca (v našem primeru na milijon besed), pove, da so ta samostalnik poslanke izrekle pravzaprav petkrat pogosteje (249,29) kot poslanci (50,36).

1Prikaz poizvedbe v konkordančniku NoSketchEngine za lemo samostalnika »ženska« si lahko ogledate v videoposnetku o luščenju kolokacij (min. 00:10–1:13).

2Konkordančni niz za lemo samostalnika »ženska« je na voljo tukaj:

• VsiMandati-Ženske

2Na splošno je normalizirana frekvenca iskane besede za celotno časovno obdobje, ki ga zajema korpus siParl 2.0, skoraj petkrat višja v podkorpusu govorov poslank kot v podkorpusu govorov poslancev (221,21 proti 45,99). Kot je razvidno iz Slike 11, poslanke v svojih govorih pogosteje omenjajo ženske kot poslanci. Čeprav je v obdobju med drugim in četrtim mandatom (1996–2008) mogoče opaziti intenzivnejšo obravnavo teh področij pri poslankah, je v zadnjih mandatih njihovo zanimanje za ta področja izrazito usahnilo.

3Najbolj presenetljive rezultate pri poslankah smo odkrili v tretjem in petem mandatu. V tretjem mandatu je normalizirana frekvenca iskane besede dosegla rekordno visoko stopnjo, kar je lahko posledica manjšega števila poslank v prejšnjih dveh parlamentarnih mandatih in neenakopravnega položaja žensk v družbi nasploh. Ker pa je enak trend mogoče opaziti tudi v podkorpusu govorov poslancev, se zdi, da so k temu prispevali tudi drugi razlogi. Za boljši vpogled v ta pojav smo izvedli kvalitativno analizo, pri kateri smo pregledali 50 konkordanc petih najdejavnejših poslancev. Iz konkordanc je razvidno, da se je v tistem času veliko razpravljalo o zakonodaji prav v zvezi z vprašanji enakosti spolov (npr. zakonodaja o enakih možnostih in spolnih kvotah). Skoraj desetletje pozneje, v petem mandatu, se je število omemb iskane besede v podkorpusu govorov poslank nenadoma zmanjšalo in padlo celo pod vrednost frekvence pred letom 2000, kljub precej večjemu številu poslank v parlamentu. Peti mandat je potekal v obdobju velike svetovne gospodarske krize, ki je Slovenijo močno prizadela in je bila verjetno osrednji predmet parlamentarnih razprav, vendar bi bilo to treba potrditi z nadaljnjo raziskavo in kontekstualizacijo ob uporabi kvalitativnih metod, kot je analiza konkordanc.

4Zanimivo je tudi, da se v četrtem mandatu kljub drugemu najnižjemu številu poslank samostalnik »ženska« še vedno zelo pogosto pojavlja v primerjavi s šestim in sedmim mandatom, kjer je bilo število poslank precej večje, frekvenca iskane besede pa skoraj dvakrat nižja. Kot smo opazili že pri splošnem doprinosu poslank k razpravam (glej razdelek 6.2.3), kjer smo odkrili veliko razhajanje med številom poslank in številom besed, ki so jih izrekle, ti rezultati znova kažejo, da zgolj večje število poslank ne zagotavlja intenzivnejše razprave o tematikah, ki zadevajo ženske.

6.4.2 Luščenje kolokacij

1Predstavili bomo še eno priljubljeno tehniko korpusne analize, in sicer luščenje kolokacij. S to tehniko, ki temelji na statističnih testih, pridobimo seznam besed, ki se ob jedrni besedi pojavljajo pogosteje, kot bi bilo to naključno verjetno. Kolokacije se najpogosteje uporabljajo v leksikografiji in na sorodnih področjih uporabnega jezikoslovja, mi pa jih bomo uporabili kot sredstvo za raziskovanje konceptov ali tem, o katerih se razpravlja v parlamentu.

2Da bi lahko ugotovili, o katerih tematikah, ki zadevajo ženske, se v parlamentu največ razpravlja, bomo analizirali kolokacije samostalnika »ženska« v dveh podkorpusih, ki vsebujeta govore poslank oziroma poslancev iz vseh sedmih mandatov, torej podkorpusa VsiMandati-Ženske in VsiMandati-Moški.

6.4.3 Primerjalna analiza

1Z vsakega seznama vzamemo prvih 100 kolokacijskih kandidatov (tj. besed, ki se tipično pojavljajo ob jedrni besedi in torej skupaj z njo tvorijo kolokacijo) in jih ročno razdelimo v tri kategorije: ženske, moški in skupno⁹. Nato vsako besedo razvrstimo v enega od sedmih tematskih sklopov, ki smo jih oblikovali na podlagi predhodnega pregleda konkordanc, kot prikazuje Tabela 7. Kolokacijskim kandidatom, ki so slovnične besede (na primer predlogi) in niso uporabljeni v konkordancah na eno prevladujočo temo, pripišemo oznako Razno.

2Rezultati, predstavljeni v Tabeli 8, kažejo, da se nekaj več kot polovica kolokacij (51 %) pojavlja tako pri poslankah kot pri poslancih, kar kaže na skupne točke v razumevanju položaja žensk v sodobni družbi. Velika večina skupnih kolokacij (skoraj 70 %) spada v prva dva tematska sklopa: Politika, zastopanost in enakopravnost in Družbeni status in zaposlitev, in se nanaša na koncepte, povezane z zastopanostjo žensk (npr. »participacija«), njihovim družbenim položajem (npr. »samski«) in enakostjo (npr. »emancipacija«).

3Opazimo lahko tudi, da so v podkorpusu govorov poslank primerljivo zastopani vsi tematski sklopi razen enega, skupaj pa pokrivajo skoraj 60 % kolokacij. Tako je edina izjema tematski sklop Proaktivnost žensk in opolnomočenje. Kolokacije, ki spadajo v ta tematski sklop, so približno dvakrat redkejše kot kolokacije iz katerega koli drugega sklopa. V podkorpusu govorov poslancev večina kolokacij (61 %) spada v tri tematske sklope, in sicer Problemi in nasilje, Politika, zastopanost in enakopravnost in Proaktivnost žensk in opolnomočenje. Poleg tega podroben pregled oznak razkriva, da se poslanci osredotočajo predvsem na družbeni status žensk (npr. »poročen«) in njihove težave (npr. »zatiranje«) ter na njihovo proaktivnost in opolnomočenje (npr. »sposoben«), medtem ko težavam, povezanim z zaposlitvijo in zdravjem žensk, ne posvečajo posebne pozornosti. Kolokacije iz podkorpusa govorov poslank se v prvi vrsti nanašajo na področje zdravstva (npr. »zdrav«) in ukrepe, vezane na pomoč in zaščito (npr. »omogočati«). Tem sledijo kolokacije, ki se nanašajo na družbeni status žensk (npr. »izobrazba«) in nasilje (npr. »posiljen«), kar je spet v nasprotju s podkorpusom govorov poslancev, kjer je večji poudarek na težavah, ki ne vključujejo nasilja (npr. »poniževanje«). Podobno kot v podkorpusu govorov poslancev pa tudi v podkorpusu govorov poslank med prvimi 100 kolokacijskimi kandidati ni besed, povezanih z zaposlitvijo.

4Ti rezultati kažejo, da poslanke poskušajo obravnavati številna vprašanja, s katerimi se ženske srečujejo na različnih področjih življenja, in sicer od zdravstvenih vprašanj do nasilja nad ženskami in težav pri političnem delovanju. Poslanci pa se bolj osredotočajo na neenakopravnost žensk v sodobni družbi in ženske vidijo kot dejavne udeleženke v procesu sprememb. Ti rezultati potrjujejo tudi ugotovitve avtoric Antić Gaber in Ilonszki (2003), ki sta opazovali dejavnost žensk v slovenskem parlamentu v krajšem obdobju (1996–2004) in z raznolikimi nekorpusnimi metodami analize pokazali, da med poslankami in poslanci obstaja jasna razlika med zakonodajnimi prioritetami, pri čemer sta opredelili podobne teme kot naša analiza.

5Naša zadnja ugotovitev zadeva veliko število slovničnih besed v podkorpusu govorov poslank, ki so skoraj štirikrat pogostejše kot v podkorpusu govorov poslancev. Slovnične besede kot kolokacijski kandidati v podkorpusu govorov poslank večinoma vključujejo prislove, predloge, veznike, zaimke in števnike, v podkorpusu govorov poslancev pa prevladujejo le števniki. Podobno kot smo ugotovili pri analizi ključnih besed (glej razdelek 6.3.3), to znova kaže na drugačen slog razpravljanja pri poslankah. Ta ugotovitev je skladna s sorodnimi raziskavami, v katerih raziskovalci poročajo, da ženske običajno uporabljajo več jezikovnih sredstev, kot so diskurzni omejevalci, vljudnostne oblike in vprašalni pristavki (Coates, 1997), več intenzifikatorjev in (predvsem ocenjevalnih) pridevnikov (Poynton, 1989) ter več osebnih zaimkov kot moški, ki pri sporazumevanju uporabljajo več števnikov, členov in predlogov (Newman idr., 2008).