Slovenske cerkvene in druge nabožne pesmi so se v 18. stoletju začele množično pojavljati tako v tiskanih kot rokopisnih besedilih. Zapis in nastanek novih pesmi so spodbujali številni meniški redovi, ki so takrat delovali na vzhodnem Štajerskem, še posebej jezuiti, ki so se sredi 18. stoletja naselili v Mariboru in tam ustanovili gimnazijo. Foglarjev rokopis je zapisalo osem različnih rok, pobudo za nastanek pa lahko povežemo s 600-letnico božje poti v Marijino Celje (Mariazell), ki se je praznovala leta 1757. Pesmarica ima za nas velik pomen, saj so to prvi zapisi marijinoceljskih pesmi v slovenskem jeziku. Poleg 13 Marijinih pesmi najdemo v pesmarici še častilno pesem o Sveti trojici, molitveno pesem sv. Ignacija Lojolskega o Božji ljubezni, pesem o čaščenju Jezusovega imena, eshatološke pesmi o vernih dušah v vicah, o cilju in koncu človeka, postno pesem o izgubljeni ovčici ter svetniške pesmi o sveti Notburgi, sv. Magdaleni, sv. Uršuli in sv. Jožefu.

Jezikovna analiza je razkrila, da so na štajerske pisce imele večji vpliv dotedanje kranjske izdaje, ki so jih jezikovno prirejali za potrebe svojega kraja. Tako je jezik teh pesmi mešanica osrednje- in vzhodnoslovenske knjižnojezikovne norme, npr. zapisovanje grafemov e in a za stalno dolgi polglasnik (dan/den), pisanje enoglasnikov in dvoglasnikov za stalno dolgi jat (svet/svejt) ter stalno dolgi o (moč/movč), najdemo pa tudi nekatere tipične pokrajinske posebnosti, ki pesmarico umeščajo v vzhodnoštajersko narečno območje, npr. vokalizacija končnega deležniškega -ł v -a in samoglasniškega ł̥ v u.

Literarna analiza se posveča žanrski in vsebinski analizi ter analizi verza. V pesmih so prisotni motivi in pesniške metafore iz Biblije, srednjeveških himen in tudi iz slovenske protestantske tradicije. Iz pesmi odsevajo tudi tedanje vojne razmere, saj je bila Habsburška monarhija v vojni s Prusijo. Analiza verza razkriva, da je slovenski verz že v 18. stoletju bil silabotoničen, sploh če je bila pesem prevedena iz nemščine ali latinščine, če jo je zapisal izobražen duhovnik ali je bila prepisana iz katere od knjižnih predlog. Pri pesmih, zapisanih po posluhu, ni bilo mogoče prepoznati kitičnih oblik in stopic. Analiza je razkrila nekatere znane kitične oblike, kot so hildebrandska, romarska in vagantska kitica, alpska poskočnica in t. i. Chevy-Chase-Strophe.