Načela prepisa določajo pravopisna pravila pisanja velike in male začetnice, pisanja skupaj oziroma narazen glede na besedno vrsto in rabo ločil. Podana so tudi pravila za kritični prepis nekaterih vidnejših narečnih značilnosti, kot so glasovne premene in vokalne redukcije.

1. Predlogi

   Predlogi so zapisani ločeno od sledeče besede (npr. k enimo ofri).

2. Pridevniki

   Pridevniške zloženke iz glagolov so zapisane skupaj (npr. Bogaboječi).

   Sestavljenke s pomenom krepitve lastnosti so zapisane skupaj (npr. narveč).

3. Zaimki

   Zveza predloga in naslonske oblike osebnega zaimka je zapisana skupaj (npr. naio, nase).

   Sklopi s koli so zapisani narazen (npr. Kam koli, kjer koli).

4. Glagoli

   Glagolski kalki tipa gor vstati so zapisani narazen.

5. Prislovi

   Izpeljanke iz predložne zveze so zapisane skupaj (npr. podnevi, vnoči).

   Izpeljanke s prislovnimi izrazi za količino so zapisane skupaj (npr. dostikrat, enkrat).

6. Določanje besednih mej

   Besede, ki jih je pisec morda zaradi lažjega petja ali branja pesmi zapisoval zlogovno, so v kritičnem prepisu zapisane skupaj, pri tem pa sledim tukaj predstavljenim pravopisnim načelom. V diplomatičnem prepisu so zlogi v eni besedi zapisani narazen, če je v rokopisu jasno razviden razmik.

7. Velika in mala začetnica

   V rokopisu pri nekaterih črkah, npr. P, S, K, Z, V, I/J, ni razlike med malimi in velikimi tiskanimi črkami na začetku in sredi besede. Zato v diplomatičnem prepisu pri takih primerih veliko začetnico ohranjam na začetku grafične vrstice, ne pa tudi na začetku ali sredi besede. V pesmih, zapisanih v pisani pisavi, veliko začetnico ohranjam tudi na začetku besed, če je razvidna razlika med malo in veliko pisano črko na začetku in sredi besede. Velika začetnica je v kritičnem prepisu zapisana po končnem ločilu.

   Pri zapisovanju zemljepisnih in osebnih lastnih imen sledim Slovenskemu pravopisu (npr. Bog Oče, Sin, Sveta trojca, Divica, Mati, Gospod, Sveti duh, Mati Božja, Božjo jezo, Marija Celarca), ostale izpeljanke iz imena Bog pa pišem z malo začetnico, npr. božja služba, božja pot. Same velike črke v pesemskem besedilu ohranjam, ne pa tudi v naslovu: JEZUS, MARIJA.

8. Ločila

   Ločila, kot so vejice in pike, so v kritičnem prepisu zapisana v skladu s Slovenskim pravopisom. Dvopičje za števniki in okrajšavami je zamenjano s piko.

9. Diplomatični prepis posamezne verzije pesmi je zastavljen tako, da pri prepisu sledim pravopisnim načelom, opisanim v tem razdelku. Ker sem Foglarjevo besedilo označila kot temeljno besedilo oz. lemo, se pri zapisu ostalih verzij ne posvečam toliko strukturi verza; npr. Lavrenčičeva pesem o ljubezni od Boga (Pesem, Ali Sdihvajne Svetiga Ignatia od Loyole, Pruti Bogu) je zapisana v prozni obliki, saj verzne strukture niso razvidne, pa tudi zaporedje kitic je drugačno kot pri Foglarju. Kritični aparat variantnega mesta je prikazan tako, da se verzna struktura variante ujema s Foglarjevim temeljnim besedilom.

10. Verz

    Nekatere pesmi so zapisane v prozni obliki (npr. pesem o svetem Jožefu) ali pa je pisec zaradi pomanjkanja prostora verz zapisal v dveh grafičnih vrsticah. V kritičnem prepisu so take pesmi na podlagi verzne analize in s primerjavo verzij zapisane tako, da ena vrstica v prepisu označuje tudi posamezni verz v kitici.

11. Dvoglasniki
    Dvoglasnika o:u̯ in e:i̯ zapisujem z dvočrkjem ov in ej (npr. movč, svejt).
12. Hiat

    Hiat v kritičnem prepisu zapolnjujem z vmesnim -j- (npr. Maria – Marija).

    Kjer je stik dveh samoglasnikov posledica narečne vokalizacije deležniškega -ł (npr. vseo 'vzel', bia 'bil'), vmesni -j- vstavljam zaradi narečne izgovorjave, ki jo nakazujejo tudi posamezni primeri iz rokopisa (meja, častija, zapustija).

13. Sklop er

    Sklop -er- ali -ar-, ki je nastal iz samoglasniškega r̥ (npr. serza, terplenja, ardeč), je v kritičnem prepisu ohranjen samo na začetku besed.

    Sklop -er-, ki je posledica delne vokalne redukcije (npr. perpravte, per, perskoči), je v kritičnem prepisu zapisan z e-jevskim samoglasnikom.

14. Glasovne premene

    Premene po zvenečnosti (npr. Britku, op, pres) so v kritičnem prepisu ohranjene. Asimilacije tipa Vodi 'v vodi' so prav tako ohranjene kot jezikovna posebnost.