1Slovenija letos obeležuje 30 let samostojne poti in demokracije zahodnega tipa. V treh desetletjih je naredila velik korak naprej, med drugim je članica vseh pomembnejših mednarodnih organizacij in del razvitega sveta.

2V znanstveni monografiji Prelom s starim in začetek novega, Tranzicija slovenskega gospodarstva iz socializma v kapitalizem (1990-2004),¹ ki je izšla leta 2012, sem analitično interpretiral proces preobrazbe slovenskega gospodarstva v letih 1990–2004, izluščil njegove temeljne posebnosti in zakonitosti ter izpostavil njegove nosilce in rezultate, ki so omogočili hitrejše dohitevanje razvitega sveta, kot se je sprva pričakovalo. Obravnavana tema še pred tem ni doživela poglobljene zgodovinske analize in je tako predstavljala logično nadaljevanje dosedanjih raziskav na področju zgodovinopisja, ki so se končala z letom 1991. Delo, kjer sem v širši mednarodni perspektivi obravnaval preobrazbo slovenskega gospodarstva v kapitalistični sistem, verjetno najbolj ključni proces po osamosvojitvi Slovenije postavlja v širši družbeni kontekst, je znanstveni svet za humanistične vede Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije prepoznal kot izjemni znanstveni dosežek v letu 2012, leta 2014 pa sem prejel tudi nagrado Ervina Dolenca za najboljši prvenec v zgodovinopisju. Naklada knjige, ki je izšla pri Založbi Razpoznavanja Inštituta za novejšo zgodovino, je tako rekoč pošla in nekako logična posledica je bila, da jo v prilagojeni in v dopolnjeni različici z današnje perspektive, skušam izdati tudi v angleškem jeziku ter tako še vedno aktualno tematiko gospodarske tranzicije na slovenskem primeru približati tujemu bralcu. Kot iztočnico v branje, vezano na provokativni naslov knjige, navajam mnenje Jeffreyja Sachsa, ki je med drugim svetoval prvi slovenski vladi in ki ga je pred kratkim ob obisku Slovenije v intervjuju povedal za časnik Večer: »Slovenijo uvrščam med najbolj uspešne države na svetu glede na življenjski standard, pričakovano življenjsko dobo, nizko raven neenakosti. Pravzaprav nimate nobenega dobrega razloga, da bi se pritoževali. Imate krasno državo, ki je mirna in stabilna, živite pa v blaginji, sploh če se primerjate z letom 1991. Slovenijo imam za veliko zgodbo o uspehu in pomemben del Evrope. Je tudi dober zgled. Seveda pa Slovenci nimate dohodkov na ravni Švice.« Po njegovem mnenju je Švica največja davčna oaza na svetu že več kot stoletje, zato je zelo bogata država, deloma pa tudi zaradi izkoriščanja vrzeli v globalni ureditvi, ki je prišla z globalizacijo. »Sloveniji ne bi priporočil, da posnema Švico. Tudi Švici več ne bi priporočal, da nadaljuje svojo pot kot davčna oaza«, je še dodal pomenljivo.²

3Hvala recenzentoma, višjemu znanstvenemu sodelavcu na Inštitutu za novejšo zgodovino, dr. Juretu Gašpariču in upokojenemu rednemu profesorju sodobne obče zgodovine na Oddelku za zgodovino ter nekdanjemu dekanu Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Dušanu Nećaku. Hvala vsem zaslužnim za izdajo pričujoče knjige – ZRC SAZU, Inštitutu za novejšo zgodovino, Slovenski matici in Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) (Slovenian Research Agency). Posebna hvala direktorju ZRC SAZU, dr. Otu Lutharju in Založbi ZRC kot nosilki projekta. Za pomoč pri izdaji se zahvaljujem tudi Studiu Moderna SA. Prijetno branje.