| Zbrani podatki o dramski uprizoritvi iz dostopnih virov | Historia annua Collegii Societatis Iesu Labacensis (1596–1691) | Ohranjen latinski rokopis drame | |
|---|---|---|---|
| Mesto navedbe | str. 202–205 [315–318] | Österreichisches Staatsarchiv, Haus-, Hof- und Staatsarchiv: AT-OeStA/HHStA SB Auersperg XXVII-90-73 (Ms 33/Ms 73) (obseg drame: 114 strani) | |
| Naslov drame | Teodozij mlajši, moder in srečen vladar | »Theodosius iunior« | »Theodosius Iunior Princeps Sapiens, ac Felix« (naslovnica) |
| Tematika drame oz. prikaza na odru | Teodozij mlajši kot primer modrega, izobraženega in krščanski veri predanega vladarja. V prvem delu predstave je prikazano njegovo šolanje ter telesno urjenje, izvolitev za vladarja in kronanje (prvi prolog in dve dejanji). V drugem delu pa Teodozijevi dekreti v prid Vzhodne Cerkve, jeza ljudstva ter zarota zoper njega. Podrobneje je predstavljena vojna s Perzijci in njihovim kraljem Bararanesom, ki je preganjal kristjane. Drama se konča s Teodozijevim zmagoslavjem. V epilogu je izražena hvaležnost dežele za novo šolsko poslopje in gledališče. | »Thema erat 'Theodosius iunior', partitus in duas partes distinctusque in biduum, spectatorem semper habuit copiosum.« (str. 205 [318]) | »Quanta Prouinciarum, Regnorum & Imperiorum firmamenta ſint litteræ, & Sapientia Si Religio acceſserit, Theododius Iunior Exemplum esto.« (Argumentum, str. 1v) |
| Zvrstna opredelitev | drama v petih dejanjih (razdeljena je bila na dva dela, igrali so jo dva dneva) | »/…/ partitus in duas partes distinctusque in biduum /…/« (str. 205 [318]) | Prvi dan: »Prologi Pars prima« (str. 2r–3r) »Prologi Pars Secunda« (str. 3r–5r) »Actus Primus« (str. 5r–15r; zaključi ga »Chorus«: str. 14r–15r) »Actus Secundus« (str. 15r–23v; zaključita ga »Saltus« in »Chorus«: 22v–23v) Drugi dan: »Prologi pars prima« (str. 25r–25v) »Pars secunda« (str. 25v–26v) [»Actus tertius«] (str. 26v–39r; zaključi ga »Chorus«: str. 38r–39r) »Actus Quartus« (str. 39r–47v; zaključi ga »Chorus«: str. 46v–47v) »Actus Quintus« (str. 47v–57v) »Epilogus: Gratiæ Prouinciæ« (str. 57v–58v) |
| Leto (ali šolsko leto) uprizoritve | 15. in 16. avgust (ali 14. in 15. avgust) 1658 | »Anno Christi 1658 Mense Augusto.« (naslovnica) | |
| Priložnost uprizoritve | slavnostno odprtje nove velike avle v kolegiju in ob podelitvi nagrad najboljšim učencem | »Scena praeterea cum quinque versionibus perfecta est, atque tandem die 15. augusti aperta est, sub auspiciis inclytae nostrae provinciae.« (str. 205 [318]) | »Cum eidem ab Inclytæ Prouinciæ Statibus præmia distribuerentur.« (naslovnica) |
| Posvetilo drame | Posvečeno članom deželnih stanov, ki so bili meceni jezuitskega kolegija. | »Excellentiſsis, Reuerendiſsimis, Illustriſsimis, Ampliſsimis Dominis, Dominis Inclyti Ducatus Carnioliæ statibus, Mæcenatibus Liberaliſsimis, Munificentiſsimis.« (naslovnica) | |
| Informacije o občinstvu | veliko gledalcev | »/…/ spectatorem semper habuit copiosum.« (str. 205 [318]) | |
| Finančna nagrada s strani plemičev ali drugih veljakov | 2000 goldinarjev na predlog deželnega glavarja (tj. V. E. Auersperga, njegov namestnik je takrat bil grof Ursini Blagaj) | »/…/ post insignem rectoris eiusdemque collegii commendationem excellentissimo domino capitaneo proponente unanimi consensu decreta sunt collegio 2.000 florenorum.« (str. 205 [318]) | |
| Avtor drame | Kot avtor drame se omenja pater Joseph Sellenitsch (Dolinar, Das Jesuitenkolleg in Laibach, str. 204), a patra s tem imenom v tem letu ni bilo v ljubljanskem kolegiju (Steska, Jezuitske šolske drame v Ljubljani, str. 70, 192). | ||
| Kraj uprizoritve drame | nova avla | »Aulae item maioris auditorii loqueare tabulato investitum /…/.« (str. 205 [318]) | |
Kdo jo je igral? | učenci (najvejetneje različnih razredov) | »Ab Illustriſsima, Perillustri, Generosâ, Nobili, & Ingenua Iuuentute Archiducalis Gymnasij Labacensis Studiosâ.« (naslovnica) | |
| Opis uprizoritve (potrebne odrske opreme, oblek idr.) | Nastop je bil sijajen in bogat. Novo avlo so opremili z odrom s petimi spremenljivimi prizorišči, ki je imel bogato opremo. Za predstavo so uporabili lepa oblačila iz navideznega zlata, srebra in svile. Na začetku drugega dela prvega prologa (str. 3v) je zanimiva didaskalija, ki potrjuje uporabo odrskih strojev pri uprizoritvi. Zapisano je, da so bili vsi odrski stroji dvignjeni iz neba in da se je zadnji del neba zaprl. | »Prodiit studiosa iuventus /…/ in theatrum semper cum commmendatione spectabili, numquam tamen illustrius, quam ante festum Divae Virginis Assumptae.« (str. 204 [317]) »Scena praeterea cum quinque versionibus perfecta est /…/ Laudatus imprimis apparatus, tum in machinis tum in vestitu, quo non mediocriter instructae sunt hoc anno res comicae, erantque pleraque aurea argenteave ficta materia vel sericea.« (str. 205 [318]) | »Machinæ è coelo tolluntur omnes. Clauditur ultima pars Coeli.« (str. 3v) |
| Omemba glasbe, plesa in scenskih efektov | Glasba in inštrumenti se omenjajo že v prologu in potem tudi v nadaljevanju drame. | »Tubæ & tympana«, »Musici«, »Arca cum fidibus« itd. (Prologi Pars Prima), »Saltus« (str. 8r, 8v), »Saltus Nobilium Theodosij«, »Saltus Sex Maurorum« (str. 13v), »Saltus virtutum« (str. 25v), »Saltus« (str. 22v, 54v, 58r) | |
| Zanimivosti | Pri postavitvi novega gledališča je brat Gašper Martini, mizar v kolegiju, sodeloval s slikarjem Konradom Golkom. Za potrebe uprizoritve drame so natisnili tudi perioho, dolgo 8 strani (Steska, Jezuitske šolske drame v Ljubljani, str. 191–192). Natisnjena perioha drame se je nekoč nahajala v NŠAL, in sicer v Kapiteljskem arhivu (KAL 124/23), sedaj je izgubljena. | »Casparus Martini arculariae curam habuit, qui et cum Conrado Golk, pictore, in erigendo neotheatro occupabatur.« (str. 202 [315]) |