Zbrani podatki o dramski uprizoritvi iz dostopnih virov | Historia annua Collegii Societatis Iesu Labacensis (1596–1691) | Ohranjena natisnjena nemška perioha | |
---|---|---|---|
Mesto navedbe | str. 296 [432] | Semeniška knjižnica Ljubljana: Dolničar, Miscellanea III/10 (obseg periohe: 8 strani) | |
Naslov drame | Evmel; Kronani beg pred krono ali Evmel, ki se je odpovedal kroni, da mu ne bi bilo treba streljati v očetovo srce, a je bil kljub temu kronan | »/…/ dato in scenam 'Eumelo' /…/.« | »Becrönte Cronen-Flucht oder Eumelus, Damit er das vätterliche Hertz nicht bepfeile / der Cron ſich begebend / gecrönet« (naslovnica) |
Tematika drame oz. prikaza na odru | Kralj Parizad je imel tri sinove: Satira, Pritana in Evmela. Starejša sinova, Satir in Pritan sta bila ljubosumna na najmlajšega brata in sta se ga želela znebiti. Njuno zasedo v gozdu je preprečil napad sovražnikov pod poveljstvom kralja Brena, v katerem je bil Evmel ujet. Tudi starejša brata sta bila odpeljana v ujetništvo. Ker je Evmel rešil Brenovega sina Karma pred zverjo, je bil osvobojen. Ko je izvedel, da sta brata obsojena na smrt, je bil pripravljen umreti namesto njiju, a usmrtitev je prekinila huda nevihta. Starejša brata sta pobegnila in se srečno vrnila v tabor očeta Parizada, ki je v želji, da bi rešil sina Evmela, napadel sovražni tabor in po doseženi zmagi izgubil življenje. Evmela, oblečenega v Karmova oblačila pa so ujeli Parizadovi vojaki. Po Parizadovi smrti je bilo potrebno določiti njegovega naslednika. Ariofaren, kralj sosednje dežele, je svetoval, naj njegov naslednik postane tisti od sinov, ki bi s puščico zadel srce na očetovem truplu. Starejša brata sta streljala, a srca nista zadela. Mlajši Evmel pa se je rajši odpovedal prestolu, kot da bi streljal. Ta Evmelova odločitev je Ariofarna tako ganila, da je kraljestvo prisodil prav njemu. | »Innhalts-Begriff« (str. 1v–2r), »Erſte Abhandlung« (str. 2v), »Zweyte Abhandlung« (str. 2v–3r), »Dritte Abhandlung« (str. 3r), »Vierdte Abhandlung« (str. 3v), »Fünffte Abhandlung« (str. 3v–4r). | |
Zvrstna opredelitev | drama | ||
Leto (ali šolsko leto) uprizoritve | 5. november 1678 | »Den. 5. Tag deß Herbſtmonats deß 1678. Jahrs« | |
Priložnost uprizoritve | ob podelitvi nagrad najboljšim učencem | »Inclytae provinciae liberalitate iuventuti scholasticae de literis bene meritae dato in scenam 'Eumelo' praemia distributa /…/.« | »Als ſie auß freymildeſter Wolgewogenheit die lehrgefliſſene Jugend mit Lobnichtigen Geſchäncken begabet« (naslovnica) |
Posvetilo drame | Drama je posvečena deželnim stanovom dežele Kranjske. | »Denen Hochwürdigiſt: Durchleuchtigiſt: Hochgebornen / Hoch: vnd Wol-Ehrwürdig: Geiſtlichen: Hoch: vnd Wolgebornen / Wolgebornen; Wol-Edlen / Geſtrengen / auch Edlen vnnd Veſten Herrn / Herrn Lands: vnd Hr. Ständen Deß Hoch-Löbl. Hertzogthumbs Crain« (naslovnica) | |
Informacije o občinstvu | |||
Finančna nagrada s strani plemičev ali drugih veljakov | Nagrade ob koncu šolskega leta so šolski mladini podelili kranjski plemiči. Z denarjem, ki so ga šolarji prislužili z uspešno odigrano predstavo o Eumelu, so jezuiti arhitektonsko izpopolnili cerkev in jo prebelili. | »Inclytae provinciae liberalitate iuventuti scholasticae de literis bene meritae dato in scenam 'Eumelo' praemia distributa eiusdemqu aere templum in meliorem simetriam architectonice conformatum dealbatumque est.« | |
Avtor drame | |||
Kraj uprizoritve drame | na javnem odru: verjetno je mišljen veliko oder v kolegiju | »auff offentlichen Schau-Gerüſte vorgeſtellet« (naslovnica) | |
Kdo jo je igral? | šolska mladina | »iuventuti scholasticae« | »vorgeſtellet Von einer Kunſtliebenden Schuel-Jugend der Geſellſchafft JESU Zu Laybach« (naslovnica) |
Opis uprizoritve (potrebne odrske opreme, oblek idr.) | |||
Omemba glasbe, plesa in scenskih efektov | V seznamu nastopajočih oseb (»Nomina actorum«) se omenjajo glasbeniki (»Musici«). Posebej so našteta tudi imena plesalcev (»Saltatores«). Povsem na koncu seznama pa je napisano, da vojaki s plesom nastopijo v intermediju in pri vojski. Tudi lovci se na odru predstavijo s plesom. | »Musici. Mors. /…/ Mercurius & Rhetorica /…/ Apollo & Deſidia /…/ Palles & Poëſis /…/ Amor. Fraternus /…/ Grammatica. /…/ Gen. Satyri /…/. Saltatores /…/. Accedunt. Milites in ſaltu, in Intermedio, in Exercitu, Venatores in ſaltu.« | |
Zanimivosti | Tako na začetku kot na koncu predstave (»Spiels-Schluß«) se je odvil simbolični poklon in posvetitev drame deželi Kranjski in njenim veljakom. | »Spils-Vberegungs Vortrag. Die in der Ehren-Demmerung harrende anmütige Kunſt-Schuelen werden von dem Artgeiſt deß Hoch-Löbl. Crain-Lands mit dem Gnaden-Schein wider behellet.« (str. 2r) »Spiels-Schluß. Die Göttin Pallas, nach dem Eumelus von ihr mit dem Lorber-Crantz bekrönet / vnterneiget ſich ſambt den Huld-Göttinen dem Artgeist deß Hoch-Löbl. Crain-Lands (als einen Lorber-Crantz der kunſgeflieſſenen Jugend verewigen wurde) mit höchſten Danck-Zurueff.« (str. 4r) |