| Zbrani podatki o dramski uprizoritvi iz dostopnih virov | Ohranjena latinska rokopisna perioha in latinski (deloma tudi nemški) rokopis drame | |
|---|---|---|
| Mesto navedbe | Österreichisches Staatsarchiv, Haus-, Hof- und Staatsarchiv: AT-OeStA/HHStA SB Auersperg XXVII-90-1 (Ms 1) (obseg periohe: 4 strani; obseg drame: 16 strani) | |
| naslov drame | Palinodija (tj. pesem, ki preklicuje prejšnjo pesem; tudi spokorna oz. spravna pesem), ki so jo uporni kmetje Zgornje Avstrije peli, ko so bili premagani po svoji dolgotrajni predrznosti. | »Palinodia, Quam rebelles Superioris Austriæ Ruricolæ post longiorem Suam insolentiam debellati cecinerunt« (naslovnica) |
| Tematika drame oz. prikaza na odru | Drama prikaže uporne kmete, ki so vztrajali v luteranski veri (1. dejanje), a so bili naposled po začetnih bojnih uspehih (2. dejanje) pri Linzu poraženi (3. dejanje). Drama izhaja iz zgodovinskih dogodkov leta 1626 pri Linzu, ko so se uprli luteranski kmetje. V boju je odločilno vlogo odigral grof Adam Herberstorff. Drama se navezuje na delo zgodovinarja Eberharda Wassenberga z naslovom Commentariorvm, De Bello, Inter Invictissimos Imperatores Ferdinandos II. & III. Et eorum hostes, Praesertim Fredericvm Palatinum, Gabrielem Bethlenum, Daniae, Sveciae, Franciae Reges Gesto, Liber Singvlaris: Ad hunc vsque Annum 1639. absolutus & continuatus, in sicer na drugi del knjige (Pars secunda), v katerem mdr. obravnava t. i. drugo avstrijsko vojno (Bellum Austriacum secundum, str. 149–175). Za razliko od resničnih zgodovinskih dogodkov, kjer se je zmaga cesarskih sil prevesila v pokol kmetov, kmetje v drami s petjem palinodije prosijo za milost. | »Quam verè extrema gaudij luctus occupet, suomet exemplo didicerunt infelices illi Austriæ Ruricolæ, qui eò Luteranæ dementiæ progreſsi, ut spretis Salutaribus Ferdinandi Cæſaris monitis, ad decretis in proprios Dominos, quin ipſam etiam patriam lætabundi deſæuiant. Sed breui eorum lætitia in luctum desijt, quando ad Lintzenſem Vrbem ingenioſo Stratagemate ab Herberstorffio Comite decepti palinodiam canere coacti ſunt.« (Argumentum, rkp. perioha) |
| Zvrstna opredelitev | krajša drama v treh dejanjih (z medigro v drugem dejanju) | |
| Leto (ali šolsko leto) uprizoritve | 20. februar 1659 | »Anno 1659 Mense Februari Die 20ma« (naslovnica) |
| Priložnost uprizoritve | pred pustom (pust je bil 25. februarja) | »Ludis Saturnalibus« (naslovnica) |
| Posvetilo drame | ||
| Informacije o občinstvu | ||
| Finančna nagrada s strani plemičev ali drugih veljakov | ||
| Avtor drame | / (Retoriko je poučeval pater Krištof Warmuet.) | »/…/ in rhetorica p. Christoph Warmuett /…/.« (HACL, str. 208 [321]) |
| Kraj uprizoritve drame | v gledališču | »in theatro« (naslovnica) |
| Kdo jo je igral? | učenci retorike | »A Perillustri ac ingenua Labacensis Rhetoricæ Studiosa Iuuentute« (naslovnica) |
| Opis uprizoritve (potrebne odrske opreme, oblek idr.) | ||
| Omemba glasbe, plesa in scenskih efektov | Na petje v predstavi je mogoče sklepati iz navedb v argumentu in periohi. V 2. dejanju se v vlogi t. i. medigre pojavi ples kmetov (str. 6r); ples je najverjetneje zaključil tudi dogajanje v epilogu (str. 8v). | »palinodiam canere coacti ſunt.« (rkp. perioha, Argumentum), »deuicti palinodiam canunt« (rkp. perioha, 3. prizor 3. dejanja). »Saltus Rusticorum« (str. 6r), »/…/ victoriæ lætis choreas ſaltibus plauſuſ date.« (str. 8v) |
| Zanimivosti | Na nekaj mestih v drami se namesto latinščine pojavi nemščina. Na koncu 2. prizora 1. dejanja sta dve repliki v nemščini (str. 2v): kar govori Foitinus in dva kmeta. V 2. prizoru 2. dejanja (str. 5r), ko govori 31. kmet, je prav tako replika v nemščini. Ob koncu 1. prizora 3. dejanja v nemščini govori Foitinus (str. 7v). Dramsko besedilo ne prinaša vseh podrobnosti predstave, jasnejšo sliko dobimo, če upoštevamo tako perioho kot rokopis drame. Drama je pritegnila pozornost tudi Petra Radicsa ( Die Entwickelung Bühnenwesens in Laibach, str. 15–19) in za njim Stanka Škerlja (Italijansko gledališče v Ljubljani, str. 30–31). |